Že od leta 1967 vsako leto 2. aprila – na rojstni dan Hansa Christiana Andersena – praznujemo mednarodni dan knjig za otroke, svetovni dan pravljic. S tem praznikom želi mednarodna skupnost otrokom spodbujati ljubezen do branja, še posebej mladinskih knjig.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 3.jpg

»Zimski večeri, ko veter zavija okrog vogalov, vrtinči listje in opleta z vejami. Pa pride pomlad, muhasti april, ko dež ne jenja. Kaj je lepšega kot ob takih večerih vzeti v roke pravljico in se poglobiti v njo, preseliti se skupaj z glavnimi junaki v domišljijski svet. Ja, govorim o pravljicah, ki jih je napisal Hans Christian Andersen.«

2. aprila leta 1805 se je v revni družini na Danskem rodil deček Hans Christian Andersen. Že od rojstva naprej je bil posebnež, da so se ostali otroci norčevali iz njega. Šola mu ni nič kaj dišala, rajši se je igral z lutkami in sanjaril, kako bo postal igralec in pesnik. Kaj kmalu mu je oče umrl in mladi Andersen je lahko nadaljeval šolanje le ob pomoči mecenov. Tako je počasi napredoval po družbeni lestvici med kulturnike, se poizkusil v gledališču, kjer pa zaradi svojega glasu ni uspeval. Začel je pisati pesmi in romane, ki so pa šli hitro v pozabo.

Bolj uspešen je bil v pisanju pravljic, vendar na Danskem ni bil preveč cenjen zaradi svoje vzvišenosti. Njegov oče je bil namreč v daljnem sorodu s plemenitimi ljudmi, ki pa jih seveda niso poznali.

Kmalu je začel potovati in obiskal in videl je kar precej sveta. Zanimivo je, da je bil celo dvakrat v Ljubljani.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 4.jpeg

Njegove pripovedi niso bile tradicionalne s srečnim koncem, kot je pri klasičnih pravljicah v navadi. Nekatere so se končale z žalostnim koncem, včasih so bile celo strašljive. Tako je njegovo pisanje pritegnilo tudi odrasle, saj so bile v njih življenjske resnice. Kljub temu pa so bile in so še vedno presenetljivo zanimive tudi za otroke. V svojih pravljicah je opisoval stanje takratnega časa. Bile so otožne, pa tudi zabavne, odvisno od časa, v katerem jih je pisal.

Njegove pravljice so bile vedno bolj zanimive v tujini, požel je veliko uspeha. Odprta so mu postala vsa vrata. Ko je videl, da njegovi romani niso zanimivi, se je ves posvetil pisanju pravljic. Omenila bi le nekatere od njih. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 5.jpg
Ilustratorka Marlenka Stupica
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 6.jpg

Na primer PALČICA, ki išče in ne najde pravega doma, tudi Andersen se ni počutil nikjer domače. Čudovite ilustracije v tej pravljici so delo naše prve in tudi najboljše ilustratorke Marlenke Stupica.

Pravljica GRDI RAČEK nas uči sprejemanja drugačnosti, kar je še danes aktualno, DEKLICA Z VŽIGALICAMI govori o moči in krhkosti, ki jo daje domišljija, CESARJEVA NOVA OBLAČILA nam pa pokaže, da obleka še ne naredi človeka, bolj pomembna je iskrenost, ki jo je treba ceniti. Še in še bi lahko naštevala.

Nekje je Andersen zapisal: »Življenje samo je najlepša pravljica.« Tudi sam je tako živel.

Fotografije so s spleta.

Avtorica prispevka je Emilijana Crgol.

Uredil je Franci Koncilija.

Kategorije: Zgodilo se je