Nini Dragičević je Jenkovo nagrado prinesla pesniška zbirka To telo, pokončno, ki je izšla pri založbi Škuc.

Nagrajenka Nina Dragičević 

V sredo, 27. oktobra 2021 je novomeška rojakinja Nina Dragičević, sicer doktorica sociologije, skladateljica in teoretičarka zvoka prejela Jenkovo nagrado za leto 2021 in sicer za pesniško zbirko To telo, pokončno. Nagrado ji je podelilo Društvo slovenskih pisateljev (DSP), dobitnico nagrade pa so razglasili v Kranju ob rojstnem dnevu pesnika Simona Jenka (1835 – 1869). Nominirance in dobitnico nagrade je izmed 450 knjig, izdanih v zadnjih dveh letih, izbirala društvena žirija. 

Slovenski pesnik Simon Jenko 

Predsednik DSP Dušan Merc je na podelitvi, ki so jo pospremile tudi uglasbitve Jenkove poezije, poudaril, da poezija v današnjem času zahteva nov premislek, pomene in sporočila. Čeprav po njegovem mnenju vedno zahteva spremembo sveta, pa je trenutno čas za aktualizacijo tega. »Poezija lahko vzbuja lepa čustva, včasih pa tudi kaj drugega,« je dejal Merc in ob tem opomnil na aktivno državljansko držo. Glede pesničinega jezika je žirija zapisala, da je izrazito oseben in tudi poseben zaradi mešanja različnih jezikovnih registrov, uporabe različnih jezikov in govoric. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\16 - JENKOVA NAGRADA - NINA DRAGIČEVIĆ\FOTKA - 3.jpg

Nina Dragičević v Novem mestu

Nina Dragičević se v knjigi loteva raziskovanja jezika in razmerji moči prek feministične perspektive; temeljne eksistencialne in identitetne tematike. Aktualnega družbenega stanja se loti z oznakami tipa »kapitalizem«, »nacizem«, in »homofobija«, ki jih vpleta v svojo pesniško kritiko hiperindividualizma in zbirokratiziranega sveta. Seveda bi bilo zaradi omenjenega narobe sklepati, da je poezija Nine Dragičević zgolj diskurzivno preigravanje, nemalokrat tudi v angleščini in hrvaščini…Kljub vsemu se njena poezija ne napaja v aktivizmu ampak v ljubezni.

Šele skozi ta pesniški jezik se lahko (z)godijo transformacije, kot so ekstatičnost, zamolk, bolečina, veselje, impulzivnost, je med drugim še zapisala žirija. Po njeni oceni gre v knjigi To telo, pokončno za »nekakšno pesniško skladbo našega prostora in časa, ki nič ne skriva, vse vrže v obraz, hkrati pa prepriča z radostnim besom«. 

Navsezadnje je za pesnico Nino Dragičević v tišinah, kjer ni »nobenih besed«, še najbolj svobodno!« 

Fotografije so s spleta.

Vir: STA in Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Kategorije: Zanimivosti