Modro

Ko se razpne nebo, je vse modro.

Modrina lije v oči,

hiti iz možganov v srce,

da bi to postalo modro.

V modrini je mir, je tišina blagodejna.

Kot morje brez valov,

Kot tolmun neba, ki nima dna.

Modrost srca nežno svet odmika,

da se sliši glas Boga,

ko večnost lega na umit obraz

ob času novega začetka.

In vse postane modro…

  (Manca Košir: Srčnice)