https://iasstorage.vecer.com/data/Resources/00/00/00/00/00/00/09/50/37/09/9503709q1F5FBF12C09FCA0E27E3C46E9017CDFB_1200.jpg
Romaneskni prvenec Brede Pugelj 
https://iasstorage.vecer.com/data/Resources/00/00/00/00/00/00/09/50/33/34/9503334qFD7AE4F78231D0E3E4D1ABC7D5F34CD9_1200.jpg

V torek, 13. decembra 2022, je upokojena prevajalka, gledališka in filmska igralka Breda Pugelj v dvorani Frana Žižka v SNG v Mariboru predstavila svoj literarni prvenec – roman Cesta do proge, ki je izšel pri celjski Mohorjevi družbi. V treh zgodbah, ki se sestavijo v romaneskno celoto, protagonistke niso gledališke igralke, tako kot je avtorica Breda Pugelj, je pa v romanu dobro uporabila gledališko metaforiko.Tako je na koncu romana igre konec, vloga je odigrana, protagonistka nima več besedila in dvorana ostane prazna. 

Recenzent Tone Partljič je priznal, da je nalogo sprejel nerad, saj ga ljubitelji množično zasipavajo s slabimi rokopisi. Ampak ko je delo vendarle prebral, je poklical avtorico in se ji opravičil na vnaprejšnjo nenaklonjenost. Knjigo je z veseljem priporočil tudi založbi. In seveda v komediografskem duhu dodal: »Pri 87 letih je ta knjiga velik obet.«

Tone Partljič je o knjigi zapisal:»Tri ženske, tri usode. Tri življenjske zgodbe iz mesta ob cesti, ki vodi do železniške proge, rahlo zadenejo druga ob drugo. Marina, Katja in Veronika se morajo vsaka zase v Ibsenovi maniri soočiti z usodnim dogodkom iz svoje preteklosti. V inventuri svojih frustriranih in zapletenih življenj se spopadajo s travmatični vojnimi izkušnjami, odsotnimi očetovskimi figurami in fatalnimi materami. Pritegnejo s svojo danes vse pomembnejšo problematiko staranja in osamljenosti ter analizo odnosov med žensko in moškim. Vanje je vsajen globok humanizem. Nekoliko pozen, a vsekakor uspešen literarni debi dramske igralke Brede Pugelj.«

C:\Users\uporabnik\Desktop\DOAKONAT - ŽUPNIJA\1111 - SVETA EMA KRŠKA\ŽUPNIJA SV. EMA\POMEN HVALEŽNOSTI\VIDETI ČLOVEKA\RAZPETOST MED LITERATURO IN GLEDALIŠČEM\FOTKA - 2.jpg
Mariborski pisatelj in satirik Tone Partljič

Avtorica romana Breda Pugelj je na predstavitvi govorila predvsem o zgodovini nastajanja svoje literature. Že od mladih let je nihala med literaturo in gledališčem, vendarje kasneje prevladala ljubezen do gledališča, kjer je dosegla lepe uspehe. Vseeno je iskala poti za vzporedno pisno izražanje in postala tudi prevajalka, ko pa se je upokojila, si je rekla, da je skrajni čas za pisanje prave literature.

C:\Users\uporabnik\Desktop\DOAKONAT - ŽUPNIJA\1111 - SVETA EMA KRŠKA\ŽUPNIJA SV. EMA\POMEN HVALEŽNOSTI\VIDETI ČLOVEKA\RAZPETOST MED LITERATURO IN GLEDALIŠČEM\FOTKA - 3.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\DOAKONAT - ŽUPNIJA\1111 - SVETA EMA KRŠKA\ŽUPNIJA SV. EMA\POMEN HVALEŽNOSTI\VIDETI ČLOVEKA\RAZPETOST MED LITERATURO IN GLEDALIŠČEM\FOTKA -.png

Knjigo je snovala dolgo, a se je trud izplačal, pravi Partljič, knjiga je tudi spretno sestavljena. Avtorica z bralcem ne sklene tako imenovanega avtobiografskega pakta, vendar pa je v zgodbah ubesedila tudi oziroma predvsem lastne izkušnje, lastno bolečino. Avtentična je bolečina, in to je važno, je rekla voditeljica predstavitve, urednica knjige Saška Ocvirk.

To je knjiga o samoti, predvsem o samoti žensk, pravi Partljič. Breda Pugelj izpisuje ženske, ki ostanejo brez svojih bližnjih v različnih fazah življenja: mlade ženske zapustijo partnerji, starejšim ženskam partnerji umrejo, mladim ženskam lahko umrejo tudi otroci (pretresljiva je zgodba o nenadni smrti otroka), starejši otroci pa živijo svoja oddaljena življenja …Odlomke iz zgodb je na predstavitvi interpretirala članica ansambla Drame SNG Maribor Minca Lorenci in treba je reči, da tako dobrega branja literature obiskovalci niso že dolgo slišali. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\DOAKONAT - ŽUPNIJA\1111 - SVETA EMA KRŠKA\ŽUPNIJA SV. EMA\POMEN HVALEŽNOSTI\VIDETI ČLOVEKA\RAZPETOST MED LITERATURO IN GLEDALIŠČEM\FOTKA - 4.jpg  Breda Pugelj

Breda Pugelj, rojena 1934 v Ljubljani, je upokojena dramska igralka. Igralsko pot je začela kot članica SLG Celje, potem se je leta 1959 zaposlila v Drami SNG Maribor, kjer je ostala stalna članica do upokojitve leta 1992. Igrala je vse, od naivk in karakternih vlog pa do osrednjih likov najbolj znanih klasičnih dramskih del. Pozneje je začela raziskovati vlogo umetnosti v psihoterapiji in se posvetila psiho-drami, plesni in glasbeni terapiji. Veliko se je ukvarjala z gledališko dejavnostjo za otroke in mladino. Prevedla je več kot trideset književnih in dramskih del ter strokovne literature. Doslej sta izšli njeni deli za otroke Škrat Matevž in Razigrana abeceda ter Želim, hočem, zmorem, dramska besedila, napisana za uporabnike VDC Polž.

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Kategorije: Zanimivosti