V četrtek, 1. oktobra 2020, so v Narodni galeriji v Ljubljani odprli znamenito slikarsko razstavo Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu z deli Tiziana, Tintoretta, Veroneseja in Rubensa. Slikarske mojstrovine predstavlja 46 vrhunskih umetnin iz zbirke, ki temelji na zbirateljski vnemi cesarja Rudolfa II. Habsburškega (1552–1612). Intenzivno sodelovanje med Narodno galerijo in Praškim gradom se je začelo pred dvema letoma, s pripravo projekta Impresionizem od zore do mraka, Slovenska umetnost 1870–1930. O tem dogodku smo poročali tudi na spletni strani KDSŠ, ko so 16. maja 2019 odprli zgoraj omenjeno razstavo v Pragi. Razstava bo odprta do 3. januarja 2021.
»Razstava je edinstvena v tem, da v tej podobi ni bila izvedena še nikoli v preteklosti, in ni verjetno, da bi se to zgodilo še kdaj v prihodnosti.« Tako je razstavni projekt Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu ocenil Ivo Velišek, direktor uprave Praškega gradu. Po besedah direktorice Narodne galerije Barbare Jaki je sodelovanje obeh institucij na visoki ravni, saj si je razstavo Slovenska umetnost 1870–1930 v Pragi ogledalo domala 80 tisoč obiskovalcev, obojestransko spoštovanje ob delu obeh institucij pa je preraslo v globoko zaupanje. Barbara Jaki je še poudarila, da so izbor del naredili v Pragi, pripravili pa so ga tako, da ustreza prostorskim razmeram Narodne galerije in zajema najboljša dela ter predstavlja ustrezen prerez likovne zbirke Rudolfa II.
Galerija slik Praškega gradu sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že več stoletij, vse do danes. V njen obstoj in usodo so se vidno vtisnili dramatični dogodki češke in evropske zgodovine. Gre za dela zgodnjih nizozemskih, flamskih, nemških in italijanskih slikarjev. Razporeditev razstave je zasnovana deloma kronološko, deloma pa so umetnine združene po slikarskih šolah. V osrčju prostora pa so zbrane umetnine, ki so bile Rudolfu II. najljubše.
Rudolf II. Habsburški (1552–1612), ogrski in češki kralj ter od leta 1576 cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, je veljal za strastnega zbiratelja umetnin. Svojo rezidenco je iz Dunaja prenesel v Prago. V njegovi galeriji je bilo okoli tri tisoč slik in drugih zbirk dragocenega nakita, iluminarnih rokopisov, naravnih posebnosti itd. Tako je Praga v času vladanja Rudolfa II. drugič v svojem obstoju postala metropola Svetega rimskega cesarstva in prava »Meka znanosti in umetnosti«.
Viri: Delo, Večer, Družina, Reporter, fotografije so s spleta
Zbral in uredil: Franci Koncilija
