Novogoriška pianistka Natalija Šaver se je v začetku oktobra 2020 po turnejah v tujini spet vrnila na domače koncertne odre. V torek, 6. oktobra 2020, je tako s koncertom oziroma umetniškim manifestom Atmospherica nastopila v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani, za november pa je načrtovala nastope v Novem mestu, Novi Gorici, Sežani in Krškem. Zaradi širjenja novega koronavirusa je kasneje precej koncertov odpadlo. Novomeški koncert v Kulturnem centru Janeza Trdine je bil načrtovan kot poklon 250. obletnici Beethovnovega rojstva. To je bila tudi tema njenega diplomskega in specialističnega študija pri priznani profesorici, pianistki Dubravki Tomšič Srebotnjak.
KDO JE PIANISTKA NATALIJA ŠAVER?
Natalija Šaver je izredno talentirana glasbenica. Je pianistka, skladateljica, ter izvajalka klasične in sodobne glasbe. Natalija Šaver je pomembno glasbeno ime v današnjem gibanju, ki raziskuje ustvarjalno stičišče klasične in sodobne glasbe. Zato Šaverjeva o sebi rada pove, da je »pianistka, ki ima nalogo, da iz glasbenega zapisa izvleče noto skladatelja ter svojo noto, oboje pa nato v glasbeni obliki predstavi publiki«. Zato je trdno prepričana, da je treba glasbo in igranje nenehno negovati.
GLASBA KOT ODSEV SVETA
Njeni koncerti so še posebej prepoznavni po glasbi, ki razkriva prefinjeno kompilacijo zvokov ter močan vizualni element, ki je pravi odsev sveta, v katerem vsi živimo v danem trenutku. Šaverjeva meni, da se vse bolj obračamo v digitalno razsežnost, zato po njenem mišljenju vizualna podoba slehernega koncerta odraža digitalizacijo nas samih in sveta, ki nas obdaja.
»Glasba je glasba,« je spomladi leta 1928 Alban Berg odgovoril Georgeu Gershwinu v Parizu na vprašanje, zakaj ni razlike med tako imenovano »izobraženo« in »priljubljeno« glasbo. Natalija Šaver je v zadnjem desetletju s svojim delom in koncerti potrdila ta citat o združevanju klasičnega klavirja in sodobne glasbe.
ZAKLJUČEK
Program njenih nastopov obsega glasbena dela sodobnega italijanskega skladatelja Ludovica Einaudija ter Natalijine avtorske skladbe. Rada igra tudi skladbe Béle Bartóka, Samuela Barberja, Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova, Georgea Gershwina in Johna Cagea. Najraje pa posluša in igra glasbo Ludwiga van Beethovna.
Fotografije so s spleta
Vir: Primorske novice
Zbral in uredil: Franci Koncilija
