Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani je številne obiskovalce prijetno presenetila hrvaška avtorica in kroatistka Maša Kolanović, ki je predstavila svojo najnovejšo knjigo z naslovom Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe (2019). Leta 2020 je za to zbirko prejela nagrado Evropske unije za književnost. Knjigo je v prevodu izdala novomeška založba Goga, ki tako postaja vedno bolj prepoznavna v Sloveniji in tudi drugod.
Ob branju knjige avtorice Maše Kolanović se ljubiteljem pristne literature odpirata dve pomembni vprašanji: ali je v potrošniški družbi tudi knjiga samo še prodajno blago? Kakšna je sploh funkcija pripovedi? Na ti dve vprašanji pisateljica Maša Kolanović odgovarja: »Funkcija književnosti je, da preseneti in da prevpraša kuliso naših življenj. Žal je dandanes tudi književnost del potrošnje, a je to le en vidik književnega teksta: važno je, da je ne pretvorimo zgolj v potrošno blago za prodajo, ampak da jo skozi dogodke, ki kažejo na dobro literaturo in njen kritični potencial, približamo bralcem.«
Maša Kolanović se je rodila leta 1979 v Zagrebu, kjer je končala študij kroatistike in primerjalne književnosti. Od aprila 2004 je zaposlena kot raziskovalka na oddelku za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete v Zagrebu. Že nekaj let vodi literarno-kulturni blok Zagrebške slavistične šole, je tudi vodja projekta hrvaške fundacije za znanost z naslovom Ekonomski temelji hrvaške književnosti. Poleg kratko-prozne zbirke Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe je napisala še tri druga leposlovna dela.
Knjiga je izšla pri novomeški Gogi.
V knjigi Maša Kolanović teme zgodb veže na položaj tukaj in zdaj, hkrati pa učinkovito prečka mejo med realnim in fantastičnim, med intimnim in družbenim. Zanima jo, ali je danes zares vse – tudi človek – navadna potrošna roba. Spoznanja, ki jih dajejo zgodbe, so pretresljiva. Zgodbe pokažejo, da je tudi človeško življenje le za trenutek daljše od življenja ščurka. Pogosto pa tudi vredno samo ravno toliko.
Pisateljica Maša Kolanović v svojih zgodbah raziskuje, kako je potrošnja spremenila ljudi, prostore in domove, pri tem pa si pomaga z absurdnimi in grozljivimi motivnimi vložki, katerih konstrukcijo mojstrsko obvlada. Iz njenega pisanja se vidi, da pozna vse zakonitosti pripovednih postopkov.
Žužki so v njenih zgodbah različna bitja: po eni strani gre za tiste dobro poznane zaničevane živalce, po drugi pa za ljudi v ranljivih socialnih položajih. Žužki so po eni strani trdoživa bitjeca, ki preživijo vse pretrese, po drugi strani pa jih je lahko potacati –»človeški žužki« pa so starci, otroci, matere, skratka, ljudje, ki niso v pozicijah moči, so pa močno vpeti v potrošniški sistem. »Vse identitete, ki se vlečejo čez moje zgodbe, so v prekarnem, ogroženem položaju,« pravi pisateljica. Liki v dvanajstih zgodbah zbirke so denimo ženska brez bližnjih svojcev, ki se boji, da bi jo živo zakopali, starec, ki si z novim pametnim telefonom nakoplje velik račun, ločenka, ki ima v stanovanju ščurke, ki so se k njej zatekli zaradi gradnje trgovskega centra v neposredni bližini, itd…Iz vsega tega sledi, da potrošniška kultura, usmerjena k napredku, ki to dejansko ni, nima prav nobenega posluha za tragične in celo absurdne življenjske scenarije. Potrošnja tudi pozablja na pomen domovine in na to, kaj človeku dejansko pomeni varen in zdrav dom. Živimo v času, v katerem zmaga tisti, ki požre drugega.
Maša Kolanović
Skratka, knjiga Maše Kolanović je vredna branja, saj brez dlake na jeziku izprašuje vest današnjemu potrošniškemu človeku, ki je izgubil čut za sočloveka, še posebej, če je ta v stiski…Hvala pa tudi Gogi, ki nam je približala tako aktualno in dragoceno knjigo.
Fotografije so s spleta.
Vir: Večer
Zbral in uredil: Franci Koncilija
