Maja Haderlap (1961), dvojezična avstrijskokoroška slovenska pesnica in pisateljica ter univerzitetna predavateljica iz Celovca, je v sklopu najpomembnejšega avstrijskega priznanja za umetnost prejemnica najvišjega odlikovanja med literati. V kategoriji Kulturne iniciative pa nagrado prejme tudi Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba. Odlikovanja, vredna po 15.000 evrov, bodo podelili 25. novembra letos v uradu zveznega kanclerja na Dunaju.
»Letošnji nagrajenke in nagrajenci opozarjajo na širok spekter umetniškega ustvarjanja v Avstriji, ki je pritegnilo tudi mednarodno pozornost. Naloga države je, da podpira te inovativne trende. Avstrijska umetnost namreč pomembno prispeva k mednarodnemu diskurzu in poudarja odločilen element sodobnega umetniškega ustvarjanja,«je zapisal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg.
Maje Haderlap, dobitnice tako prestižne nagrade, je bil vesel tudi koroški deželni glavar Peter Kaiser, ki je tudi pristojni referent za kulturo. Poudaril je, da koroška kulturna in umetniška scena žari daleč preko koroških meja. V sporočilu za javnost pa je zapisal, da je Maja Haderlap s svojim literarnim delom dosegla pomembno prepoznavnost na širšem kulturnem ustvarjalnem področju in da je njen avtorski angažma vreden velikega spoštovanja.Tudi Slovensko prosvetno društvo Rož si je po besedah deželnega glavarja nagrado za umetnost več kot zaslužilo, saj se v njihovih umetniških projektih prepletajo najbolj žlahtne platiobeh kultur v deželi.
Maja Haderlap se je rodila 8. marca 1961 v Železni Kapli na Koroškem. Na Dunaju je študirala germanistiko, filozofijo in gledališke vede. Po doktoratu iz dramaturgije je poldrugo desetletje vodila celovško Mestno gledališče in predavala na Univerzi v Celovcu. Več let je tudi sourejala slovensko literarno revijo Mladje. Od leta 2008 živi kot svobodna pisateljica v Celovcu.
Doslej je Maja Haderlapobjavljala liriko, prozo, eseje in prevode v slovenskih in nemških revijah. Izdala je naslednjepesniške zbirke: Žalik pesmi (1983), Bajalice (1987), obsežen izbor Pesmi (1998), v katerem se prvič pojavijo tudi pesmi, ki jih je napisala v nemščini, in druge… Letošnjo nagrado bo prejela za že leta 2011 objavljeni roman Angel pozabe, za katerega je leta 2013 prejela najpomembnejšo literarno nagrado na nemško govorečem prostoru, nagradoIngeborg Bachmann. Roman Angel pozabe je bil uprizorjen tudi v ljubljanski Drami, kjer je glavno vlogo igrala Saša Pavček. Maja Haderlap je prejela tudi več drugih pomembnih nagrad, kot stanagrada Bruna Kreiskyja in nagrada Maxa Frischa, med drugimi pa,za zbirko Bajalice,tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1989.
O Majini knjigi Angel pozabe je v reviji Bukla recenzentka Renata Rugelj zapisala: “Romaneskni (avtobiografski) prvenec doktorice gledališke zgodovine in dramaturgije (1961) je globoko presunljiva pripoved, ki se dogaja v slovensko govoreči skupnosti na avstrijskem Koroškem. Intimna družinska saga je prežeta z likom tople in odločne babice, ki je preživela koncentracijsko taborišče, a nacističnih grozot ni nikoli povsem pozabila. Njeni nauki in modrosti postanejo življenjsko vodilo za vse člane družine in nerazrešene vojne teme in travme se preselijo tudi na naslednje, povojne generacije. Deklica, prvoosebna pripovedovalka romana, razkriva (tudi žalostne) zgodbe o marljivih in predanih starših, predvsem o zagrenjenem očetu, bralcu pa zaupa mnoge tragične dogodke, ki jih kot otrok še ni povsem razumela, a se je z njimi srečala tudi kot odrasla ženska v okviru težav narodnostne in družinske dediščine ter razklanosti. Roman je v nemško govorečem prostoru prejel nagrado, ki so ji sledili velik odmev med bralci in številni ponatisi, saj odpira dolgo zamolčane teme.”
Nekdaj zamolčana predstavnica slovenske manjšine Maja Haderlap je bila ob 100. obletnici ustanovitve Republike Avstrije slavnostna govornica na osrednji državni prireditvi, kamor jo je povabil predsednik Alexander Van der Bellen. Ob tej priložnosti je Haderlapova dejala: »Včasih lahko en človek z enim umetniškim delom naredi več kot vsi aparati države.«
(Viri: Wikipedija, Bukla in Večer, fotografije so s spleta)
Zbral: Franci Koncilija
