DANTE ALIGHIERI IN BOŽANSKA KOMEDIJA

 

14. septembra 1321 je v Raveni – domnevno zaradi malarije – umrl Dante Alighieri, občudovan, a tudi eden najbolj kontroverznih pesnikov in pripovednikov svojega časa. Dante se je rodil v vplivni florentinski družini, ki je pripadala stranki gvelfov. Odlično je poznal toskansko in provansalsko pesništvo in rimsko kulturo. Spoštoval in domala oboževal je rimskega pesnika Vergilija.

Dantejevo najpomembnejše literarno delo je gotovo versko-alegorični ep Božanska komedija (La Divina Commedia, 1309–1313). V slovenščino je bilo prevedeno leta 1972. Dante v Božanski komediji pod vplivom novoplatonistične filozofije in katoliške vere opisuje pot epskega subjekta (sebe) skozi pekel (Inferno), vice (Purgatorio) in nebesa (Paradiso). Na tej poti ga vodi rimski pesnik, pogan Vergilij, kasneje pa ga zamenja Beatrice, ki predstavlja prispodobo božje ljubezni (agape). Dante je s tem veličastnim delom utemeljil toskanščino kot italijanski knjižni jezik. V okviru srednjeveške književnosti bistveno novost predstavljajo realistični opisi oseb, ki so zgodovinsko in časovno konkretizirane, krati pa ohranjajo svojo alegorično vrednost, vrednost prispodobe.

Literarni zgodovinarji o Dantejevi Božanski komediji govorijo kot o delu tako imenovanega figurativnega realizma. Kitica tega epa je tercina (trije verzi), verz pa je jambski enajsterec. Božanska komedija ima tri dele (Pekel, Vice, Nebesa), vsak je sestavljen iz 33 spevov. Skupaj z uvodnim spevom torej tvori sto spevov. Božanska komedija izraža pogled na tedanji svet, ki je izrazito teocentričen, torej je Bog središče vsega, kar je. Ko pride Dante na konec poti, se vzpne na Empirej, nepomično nebo, ki je nad stvarnim. Tu se sreča z Bogom ter prejme spoznanje božanskega in človeške narave.

(Vir: Svet 24, Wikipedija)

Zbral in pripravil: Franci  Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja