Društvo slovenskih pisateljev (DSP), pred leti so se imenovali Društvo slovenskih književnikov, je včetrtek, 21. aprila 2022, praznovalo 150- letnico ustanovitve društva. Predsednik društva Dušan Merc je v sporočilu za javnost poudaril, da je današnje delovanje društva sicer drugačno, kot je bilo v preteklosti, vendar njegovo temeljno poslanstvo ostaja nespremenjeno. Gre za neprekinjeno ohranjanje in spodbujanje slovenske literature in slovenskega jezika, saj so slovenski pisatelji že 150 let na poseben način zavezani jeziku, literaturi, kulturi in demokraciji.
Društvo slovenskih pisateljev, kot ga poznamo danes, je od ustanovitve zamenjalo več imen in generacij članov, imelo je tudi pomembno vlogo v času družbenopolitičnih premikov. Dušan Merc je ob jubileju društva na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili programe društva, izpostavil zlasti obdobje po drugi svetovni vojni in pred osamosvojitvijo, katere »idejno jedro« je bilo prav društvo.
Kot se je v 150 letih družba spreminjala, se je spreminjal tudi jezik, in prav ta je po Merčevem mnenju, kot je ob obletnici zapisal v sporočilu za javnost, »temeljno vezivo vseh let«, ko so kljub vojnam, političnim pretresom in neprestanim pritiskom uveljavljali »slovenske umetniške besede, pravico do lastnega jezika in tudi do demokracije«. Poleg tega, da je društvo zavezano jeziku, kulturi in literaturi, je zavezano tudi temu, da bo Slovenija ostala demokratična država. Po Merčevih besedah je društvo ne glede na raznolika prepričanja državljanov in svojih članov ostalo »enotno, skupno in v vseh pogledih zdravo«.
Začetki DSP segajo v leto 1872, ko je bilo društvo ustanovljeno na pobudo Davorina Trstenjaka. Postal je njegov prvi predsednik, v njem je bilo 52 književnikov, a je kmalu zamrlo. Nekoliko pozneje je bilo ustanovljeno Pisateljsko podporno društvo pod vodstvom Josipa Vošnjaka, a ga je avstrijska oblast razpustila. Zatem so ustanovili Društvo slovenskih leposlovcev, kmalu so naziv zamenjali za književnike, leta 1968 pa so društvu nadeli ime, kakršno nosi še danes. Društvu so doslej predsedovali številni ugledni literati, med njimi le dve literatki, Mira Mihelič in Aksinja Kermauner. Ob 150-letnici delovanja bo društvo izdalo publikacijo z avtobiografskimi eseji devetih še živih predsednikov in ene predsednice društva, v katerih se spominjajo časa svojega predsedovanja.
Poleg osrednjih programov, kot so mednarodni literarni festival Vilenica, Slovenski dnevi knjige, Povabimo besedo ter izdajanje revije Litterae Slovenicae, društvo prireja številne druge dogodke (literarne večere, okrogle mize, gostovanja, se povezuje z drugimi kulturnimi institucijami) ter tako skrbi za promocijo slovenskih avtorjev doma in v tujini.
Fotografije so s spleta.
Vir: Delo
Zbral in uredil: Franci Koncilija
