Slikar in grafik Vladimir Makuc
V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici so letos konec junija odprli retrospektivno razstavo del enega najbolj ikoničnih likovnih umetnikov na Slovenskem, slikarja in grafika Vladimirja Makuca. Razstavljenih je 53 grafičnih listov, ki kronološko prikazujejo razvoj Makučeve ustvarjalne prakse in celotno širino njegovih del. Razstava bo odprta do 2. oktobra letos.
Vsa razstavljena dela je slikar Makuc že pred časom poklonil galeriji in predstavljajo njegovo ustvarjalno obdobje od leta 1958 do leta 1999. Ker so na razstavi želeli Makuca predstaviti celostno, so dodali tudi druge medije, ki jih je uporabljal, kot so slikarska in kiparska dela ter nekaj tapiserij. Ker so ob Makučevi 90-letnici pred šestimi leti razstavljali njegova dela v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru in tudi na drugih lokacijah, so se v kostanjeviški galeriji tokrat odločili za nekoliko drugačen pristop in se skušali bolj osredotočiti na Makučeve vrhunce iz njegovega obsežnega ustvarjalnega opusa.
Na razstavi je tako na ogled okoli 150 del, vključno s 53 podarjenimi grafikami iz časa (1957 – 1999), ko se je Makuc prenehal ukvarjati z grafiko in se je povsem posvetil slikarstvu, kiparstvu in keramiki. Razstava je sestavljena kronološko in se začenja z avtorjevim zelo zgodnjim obdobjem ustvarjanja.
Njegovo zadnje delo na razstavi je iz leta 2014, samo dve leti pozneje pa je slikar umrl. Skozi razstavo je lepo razviden razvoj njegove prakse, od striktnega ukvarjanja z grafiko pa vse do večje umetniške širine. Po besedah kustosa Mihe Colnarja je na razstavi razvidno, kako se je Vladimir Makuc na začetku popolnoma predal grafičnim tehnikam: najprej lesorezu, nato jedkanici, akvatinti in tako naprej. Po letu 2000 je te prakse opustil. Umetnostni zgodovinarji so ga ves čas imenovali umetnik Krasa, umetnik Primorske ali celo umetnik Mediterana, ker je bila to njegova osrednja motivika. To so bili istrski voli boškarini bodisi tipične istrske vasi in kraška obzidja, kasneje pa je začel obsesivno upodabljati ptice.
V svojem poznejšem ustvarjalnem obdobju je Vladimir Makuc obsesivno upodabljal ptice.
V tem imaginariju slovenskih modernističnih umetnikov je Makuc eden tistih, ki ostajajo ves čas aktualni. Vladimir Makuc ni nikoli šel v pozabo, a tudi nikoli ni sledil trendu. Duh časa ga je sicer determiniral, kot vsakogar, a temu ni zavestno sledil. Zaradi raznovrstnosti in ustvarjalne zvedavosti sodi Makuc med najvplivnejše in najbolj prepoznavne likovne ustvarjalce v slovenskem kulturnem prostoru druge polovice 20. stoletja.
Fotografije so s spleta.
Vir: Dnevnik
Zbral in uredil: Franci Koncilija
