V Sloveniji delujeta samo dva nacionalna središča gledališčne kulturne produkcije za otroke in mlade, ki sta v Ljubljani in Mariboru. Analiza zatečenega stanja pa kaže, da je potreba, da se na tem področju stvari premaknejo naprej, očitna. Še najbolj so agilni v MO Koper, ki želi postati tretje nacionalno gledališčno središče, kjer se za to pomembno kulturno ustanovo prizadevajo že kar nekaj časa. Dejstvo je, da otroci in mladi, ko se aktivno vključijo v vse razsežnosti gledališča, pridobivajo estetske in etične izkušnje, ki so potrebne za vstop v svet odraslosti! Kot na vseh področjih kulture, je tudi pri vključevanju mladih v svet gledališča, glavni problem pomanjkanje denarja. 

Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, je osnovala strateško skupino, ki naj bi ji pomagala udejanjiti vizijo otroškega gledališča, se pravi sofinanciranje več produkcij in izvedb predstav za otroke in mlade. Tako so nedavno podpisali pobudo, ki so jo naslovili na resorna ministrstva in štiri istrske občine. Te bodo projektni predlog obravnavale na eni izmed prihodnjih koordinacij županov.

»Pobuda je že dolgo nastajala znotraj Gledališča Koper, ki želi mlade, šolarje, pa tudi otroke v vrtcih, seznaniti z gledališčem in jim približati kakovostno kulturo,« je dejal Anton Baloh, ravnatelj Osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli, ki predstavlja istrske osnovnošolske ravnatelje in je prvopodpisani pod pobudo za vzpostavitev koprskega otroškega gledališča. Poudaril je, da njihova podpora ne izhaja iz partikularnih interesov kogar koli iz strateške skupine, pač pa želijo spodbuditi nekaj dobrega v družbi.

Fotografija: Prizor iz otroške plesne predstave Rdeča kapica. FOTO: Jaka Varmuž/Gledališče Koper

Prizor iz otroške plesne predstave Rdeča kapica v gledališču v Kopru.

 (Foto: Jaka Varmuž) 

Tudi dr. Luciji Čok, nekdanji ministrici za šolstvo, znanost in šport ter prvi rektorici Univerze na Primorskem, se zdi pomembno vprašanje, v kakšnem svetu podob živijo današnji otroci in mladostniki. Kot nadaljuje, gre za begajoče, izginjajoče podobe, ki jih prikazujejo ekrani; sporočila, ki jih na ta način dobijo, pa ne spodbujajo njihovega fantazijskega sveta in ustvarjanja jezikovnega zaklada. Gledališče Koper se je vse od nastanka prednostno posvečalo sistematični vzgoji mladega občinstva. Pred desetletjem so v dogovoru  s šolami vsakemu otroku iz koprske občine vsaj enkrat na leto omogočili organiziran ogled gledališke predstave. To je preraslo v večtedenski Festival Pri svetilniku, na katerem se zvrsti več gledaliških predstav, delavnic in drugih dogodkov za različne starostne skupine otrok iz istrskih in kraških občin. Festival je pred pandemijo korone leta 2019 obiskalo rekordnih 9000 otrok. To je dokaz, da kulturno-umetniško vzgojo otroci preprosto potrebujejo.

Utrinek iz igre Loli, Boli in svet, poln čudes. FOTO: Jaka Varmuž/Gledališče Koper
Utrinek iz predstave Modro pišče. FOTO: Jaka Varmuž/Gledališče Koper

Gledališčni utrinki za otroke in mladostnike v Kopru.

Po vsem povedanem, kako resno se v Kopru prizadevajo za ustanovitev nacionalnega središča kulturne produkcije za mlado občinstvo, se zdi, da bi tudi za Dolenjsko in Belo krajino, lahko v novomeškem Anton Podbevšek Teatru (APT) imeli gledališče, ki bi ga ustvarjali otroci in mladi, pred vsem talentirani novomeški gimnazijci, ki so pod mentorstvom slovenista in gimnazijskega profesorja Tomaža Koncilije, že nekajkrat dokazali, da so sposobni pripraviti kakovostne gledališke in glasbene dogodke in predstave. 

Zato želim, da to razmišljanje postane izziv in spodbuda tudi za župane Dolenjske in Bele krajine, še posebej za novomeškega župana mag. Gregorja Macedonija, ki naj ustanovi ustrezno medresorsko komisijo za zagotovitev potrebnega denarja in za dokončno uresničitev te plemenite zamisli za dobrobit mladih.

Fotografije so s spleta.

Vir: Delo

Pripravil: Franci Koncilija

Kategorije: Zanimivosti