Pripravila: Manja Žugman

V Mestnem muzeju Ljubljana že od meseca junija (19. 6. 2018) poteka razstava o življenju in delu Ivana Cankarja, katere avtorsko zasnovo podpisuje dr. Blaž Vurnik. V razstavne prostore obiskovalca pelje stopnišče, ki ga krasijo bele krizanteme in zdi se, da na tovrsten način še mnogo bolj vtisno naznanjajo 100-letnico smrti velikega slovenskega literata.

Muzejski prostori so v ozadju obogateni z izrisanimi črno-belimi podobami pisateljeve rodne Vrhnike in vseh drugih mest in okolij, v katerih je Cankar živel in ustvarjal. Ob teh se nizajo podobe družinskih članov in prijateljev, v zaprtih predalčkih pa se skrivajo številna pisma, rokopisi in odlomki iz knjig. Kot zanimivost velja omeniti ilustracije znamenitega Hinka Smrekarja, ki je opremil veliko Cankarjevih del, hkrati pa dobi obiskovalec na vpogled še številne naslove dnevnega časopisja ter literarnih revij, ki so izhajale v tedanjem času.

  

Del razstave so številne razglednice, ki jih je pisatelj pošiljal iz Ljubljane ali Dunaja v rodni dom ali pa svojim ljubeznim in ki so danes v lasti in hrambi Narodne in univerzitetne knjižnice. Obiskovalec se lahko ustavi v razmisleku ob mnogoterih citatih oziroma mislih, ki ga spremljajo tako na tleh kakor tudi na stenah. Kot zanimivost z razstave velja omeniti, da je pesem Pes, maček in miši Cankar objavil v reviji Vrtec (1892) pod psevdonimom Prepiračev, prav tako pa, da je pesem Ivan Kacijanar, ki jo je imel za domačo nalogo, objavil v Ljubljanskem zvonu (1893) in z njo zaslužil prvi honorar. Na eni izmed fotografij si je moč ogledati tudi neskončnost cesarske ceste, ki jo je pisatelj v svojih delih večkrat omenjal in ki mu je pomenila brezdomstvo, iskanje, nemir ter nikoli dokončano popotovanje.

Obiskovalci, predvsem pa učenci in dijaki, se na razstavi ne poučijo le o življenju in delu Ivana Cankarja, temveč lahko med drugim spoznajo ali ponovijo tudi literarno-teoretičen pojem črtice. Hkrati so na voljo številne črtice, ki jih je moč prebrati ter po svojih zamislih in domišljiji ustvarjalno dokončati. Poudariti je treba, da so učenci OŠ Prežihovega Voranca v sodelovanju z Animateko in Slovenskim filmskim centrom pripravili tudi privlačne animacije treh črtic ter igrani film o pisateljevem življenju.

Razstavne prostore bogatijo osnutki okrasja s pročelja ljubljanskega Deželnega gledališča (Alojz Gangl), ogledati si je mogoče okrasne ornamente s pročelja stavbe, v kateri je živela Ana Lušin, pisateljeva ljubezen, tu je še skulptura Naplavljenca (Franc Berneker) pa vrč iz hotela Tivoli iz leta 1903 in podobno.

Bogato zasnovana razstava ponuja še veliko več, vendar naj očem do morebitnega obiska ostane skrito, po Cankarjevi življenjski poti pa se je moč sprehoditi še vse do konca februarja 2019.

Fotografije in besedilo je prispevala članica KDSŠ, Manja Žugman.

 

Kategorije: Spoznavamo