Zmaj vseh zmajev

Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava o zmaju in zmajih, poimenovana Zmaj vseh zmajev. Zanimiva je tako za mlade kot malo manj mlade obiskovalce. Središče razstavnega prostora krasi podoba zmaja, ki ga je iz žice oblikovala umetnica Tea Curk Sorta.

Razstavni panoji poučujejo obiskovalca, od kod prihaja beseda zmaj, od kod izvirajo zmaji, kaj zmaj simbolizira, kako so ga v svojih stvaritvah upodabljali najrazličnejši umetniki, kje se podoba zmaja pojavlja in kako ga razumevajo najrazličnejše kulture.

Kot zanimivost velja omeniti, da je beseda zmaj praslovanskega izvora. Izhajala naj bi iz imena zmij; to naj bi bila kača moškega spola. Šele od 19. stoletja naprej naj bi se uporabljala beseda zmaj. Ob tem velja izpostaviti še druga zanimiva slovenska poimenovanja zmaja, kot so: drag, lintver, premog, smok, zmak …

Obiskovalec lahko tod izve, da so za Slovenijo značilni različni zmaji s prav tako različnimi dejanji. Obstajali naj bi eno-ali večglavi zmaji. Ljudje so jih velikokrat povezovali z deževjem, nevihtami, poplavami in potresi. Na slovenskih tleh so razširjene številne pripovedi, ki naj bi zmaje povezovale s svetišči in pokopališči. Že iz prazgodovinske in rimske dobe je znano, da naj bi zmaji varovali svete prostore, mrtve duše pa spremljali v onostranstvo.

Prišlek si lahko v razstavnem prostoru ogleda in prebere tudi mnoge privlačne pripovedi o zmajih na Slovenskem. Kot zanimivost velja omeniti zgodbo z naslovom Zmajeva kri. Pripoveduje o tem, da naj bi v Zasavju našli stare okamnele sledi zmajske krvi. Poimenovali so jo Premogova kri, saj naj bi bila beseda premog nekoč označevala zmaja. V resnici pa je bila ta okamnela zmajeva kri antracit oziroma kamnina, danes poimenovana premog. Tovrstnih zgodb je še veliko, a naj za bodočega obiskovalca ostanejo zavite v skrivnosti, ki pripovedujejo o zmajevih mladičih, zmajevem gnezdu, koži in podobno.

Razstava se osredotoča tudi na zmajevo mesto v prestolnici. Zmajeva pot se lahko začne na Gornjem trgu in konča z odkrivanjem tematike v Slovenskem etnografskem muzeju. Zmaj se pojavlja na stebrih, pogleduje z vrha grajskega stolpa, njegova podoba krasi zunanja pročelja zgradb, nas pozdravlja z Zmajskega mostu. Slednjega varujejo štirje mogočni zmaji, narejeni iz bakra. K sebi privabljajo mnoge turiste, ki se pred njimi nastavljajo fotografskim aparatom.

In ne nazadnje kdo ne pozna znamenite grozljivke Drakula, ki je nastala po knjižni predlogi irskega pisca Bram Stokerja? Da, navdih zanjo naj bi bil prav Zmajev red iz 15. stoletja, ki je skrbel za stabilnost razmer na evropskih tleh in čigar uspešen vladar je bil tudi romunski vojskovodja Vlad III., ki je svojemu imenu dodal naziv dracul (Vlad III. Drakul), kar v romunskem jeziku pomeni zmaj ali hudič.

Razstava, ki jo spremlja bogat spremljevalni program, bo ljubiteljem zmajev na ogled do 18. novembra 2018.

Manja Žugman

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.