ŠUKLJETOVA MLADOST
Novomeščan, politik in zgodovinar Fran Šuklje plemeniti se je rodil 24.oktobra 1849 v Ljubljani. Še pred maturo na ljubljanski gimnaziji, kjer je bil njegov sošolec kasnejši literarni zgodovinar in esejist Fran Levec, je leta 1868 kot prostovoljec sodeloval v avstrijsko-pruski vojni, kjer je bil tudi ranjen in vojni ujetnik. Po vrnitvi domov in po maturi je na Dunajski univerzi študiral pravo in filozofijo, kjer je kot rigoroz(strog ustni izpit na koncu študija) in Knafljev štipendist uspešno diplomiral tudi iz zgodovine. Kasneje je postal gimnazijski profesor in učil v Ljubljani, Gorici, Novem mestu in Dunajskem Novem mestu.
ŠUKLJE KOT USPEŠEN POLITIK
Fran Šuklje plemeniti je leta 1882 vstopil v aktivno politično življenje. Najprej je bil izvoljen v ljubljanski mestni svet. Že naslednje leto je bil izvoljen v kranjski deželni zbor kot dolenjski poslanec, leta 1885 pa še v dunajski državni zbor. Med letoma 1884 in 1885 je izdajal provladni Ljubljanski list. V deželnem in državnem zboru je deloval tri mandate, kasneje pa je postal še dvorni svetnik. Zanimivo je, da je Fran Šuklje junija 1883 na volitvah za deželni zbor v skupini dolenjskih mest in trgov gladko premagal uglednega protikandidata, novomeškega prošta Petra Urha (1829–1897). Leta1885 pa so Šukljetovi strankarski pristaši iz Slovenske ljudske stranke z Jankom Kersnikom na čelu močno premagali radikalne liberalce s pisateljem Tavčarjem na čelu, priljubljeni novomeški odvetnik dr. Karl Slanc (1851–1916) pa je sijajno premagal grofa Margherija Commandona na gradu Otočec.
ŠUKLJETOVI DOSEŽKI
Kot deželni in državni poslanec je bil Fran Šuklje od leta 1889 pa vse do njene otvoritve leta 1893 skupaj z baronom Jožefom Schweglom glavni pobudnik za gradnjo dolenjske železnice, kasneje pa si je prizadeval tudi za nadaljevanje izgradnje železnice v Belo krajino (1905); ta del železnice je bil potem zgrajen tik pred začetkom prve svetovne vojne. Na področju izobraževanja pa je Franu Šukljetu uspelo doseči, da so na slovenskih srednjih šolah uvedli enoten slovenski pravopis. To pa še zdaleč ni vse. Leta 1885 je uspešno premestil vinarsko-sadjarsko šolo iz Slapa v Vipavski dolini na grad Grm v Novem mestu,samo leto kasneje (1886) pa je v Ljubljani ustanovil Slovenske obrtne šole. Kot deželni glavar je Šuklje pripomogel, da je takratna Kranjska dežela dobila visoko denarno posojilo za melioracije kmetijskih zemljišč ter za gradnjo cest in vodovodov in za razvoj kmetijstva.
ZAKLJUČEK
Fran Šuklje je leta 1908 postal deželni glavar Kranjske. Zaradi strankarskih nesoglasij s politikom Ivanom Šušteršičem je leta 1911 odstopil s funkcije deželnega glavarja in iz Slovenske ljudske stranke. S tem se je končala njegova izredno uspešna politična pot. Leta 1889 paje Franu Šukljetu cesar Franc Jožef I. za njegove zasluge podelil viteški naslov Leopoldovega reda in ga leta 1908 povzdignil v dedni plemiški stan. Fran Šuklje se je po prenehanju političnega delovanja za stalno preselil v Novo mesto, kjer je 18. avgusta 1935 umrl na gradu Kamen, kjer je od leta 1945 pljučni oddelek novomeške bolnišnice. V Šmihelu so po tem Novomeščanu poimenovali Šukljetovo ulico.
Fotografije: Franci Koncilija in s spleta
Zbral in uredil: Franci Koncilija
