V začetku letošnje pomladi smo bili priče dvema pomembnima gledališkima dogodkoma: 27. marca smo praznovali svetovni dan gledališča, v nedeljo, 8. aprila 2018, pa je bil zaključen 48. Teden slovenske drame. Ob svetovnem dnevu gledališča je režiser Jernej Lorenci napisal slovensko poslanico, v kateri je poudaril več zanimivih tez o gledališču. Dejal je, da gledališče noče predstave, hoče pa dogodek, želi si negotovosti, nepredvidljivosti, nevarnosti … Gledališče je dobesedno obsedeno z ljubeznijo, smrtjo, samoto, strahom … Gledališče preprosto hoče biti scela navzoče, do kraja prisotno.
S podelitvijo nagrad v Prešernovem gledališču Kranj se je v nedeljo zaključil 48. Teden slovenske drame. Prestižno Grumovo nagrado je prejel Vinko Möderndorfer za dramo Romeo in Julija sta begunca. Ikonična klasična dramska lika iz Shakespearjeve tragedije se v tem besedilu reinkarnirata v povsem vsakdanji osebi, v mlada človeka zdajšnjih imen in provenienc, v sodobna dramska subjekta. Njuni družini nista sprti, sprto z njuno iskreno mlado ljubeznijo pa je vse socialno okolje. Drama v stvarnem tonu odpira univerzalen prostor etičnih vprašanj, senzibilizira za krivičnost in kaže na gledališče kot prostor nagovarjanja gledalca z neizprosno in kruto psihosocialno podobo do svojih najranljivejših skupin mačehovske dežele. Žirija je podelila tudi nagrado za najboljšega mladega dramatika. Prepričala je Maša Pelko z dramo Kraljevi otroci, ki z zgodbo o Ojdipovih otrocih spregovori o vseh otrocih, ki jih v svet prehitre odraslosti hipoma prestavi katera koli tragedija.
Za zmagovalno predstavo letošnjega festivala in dobitnico Šeligove nagrade pa so izbrali avtorski projekt Stenica v režiji Jerneja Lorencija in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj ter Mestnega gledališča Ptuj. V sporočilu je bilo zapisano: »Z angažiranim prispevkom celotnega izvajalskega kolektiva, raziskovalnim pristopom do materije in natančno režiranim ritmom uprizoritev nazorno upodobi visoke vrtljaje kolektivnega družbenega stroja, človeka pronicljivo sleče časovne zaznamovanosti in specifik posamične družbene ureditve ter gledalca pusti s trpkim priokusom ob vprašanjih svobode, razosebljenosti, odtujenosti in človeškosti nasploh.«
Svoji nagradi je podelilo tudi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Nagrado Vladimirja Kralja za dosežke v aktualnem obdobju je prejela dramaturginja in urednica Maske Amelia Kraigher, nagrado za življenjsko delo pa Lojze Smasek, dolgoletni Večerov gledališki kritik, ki je bil plodovit kronist gledališke in radijske produkcije. S svojim delom je sklenil krog, v katerem kritika pomeni neodtujljiv del gledališča, in ob tem pomembno prispeval k razvoju gledališke in radijske kulture.
Viri: splet, Večer
Franci Koncilija