»Samo resnično radoveden človek je lahko empatičen. Poezija ima
najbolj daljnosežno moč, da nam obrne svet na glavo, nas presune, odpre in predrugači,« pravi Nina Medved, pesnica in producentka.
Že pred dvema letoma so v Mariboru ustanovili Zavod za poetizacijo sveta, po besedah direktorice in umetniške vodje Nine Medved eno redkih profesionalnih in neodvisnih literarnih organizacij, ki ob javnih zavodih, založbah in ljubiteljskih organizacijah soustvarja literarni Maribor. Njihova ambicija je postati »močen akter v regiji s prepoznavno ponudbo kakovostnih literarnih in ustvarjalnih delavnic, biti prepoznani kot odlični mentorji ter založnik zanimivih poetik in umetniških izrazov«.
»Občutek imam, da je dostop do aktivnega uživanja v umetnosti pogosto omejen iz ekonomskega, geografskega ali razrednega vzroka, marsikdo pristnega užitka v srečanju z umetnostjo še ni imel priložnosti doživeti. Sploh odrasli se ne upajo približati iz strahu, da ne bi bili videti nepoučeni. Sklepamo seveda, da je bila umetnostna vzgoja že opravljena, pozabimo pa, da javnosti naše delo morda ne bo razumljivo, kot bi ji govorili v tujem jeziku, naša bralna in vizualna pismenost sta izjemno šibki. Tudi mlajšim manjka besednjaka sodobne umetnosti, saj se pri šolskih predmetih ustavijo v sredini 20. stoletja, na starejše generacije pa kot družba pozabljamo na razne načine. A je najlepše seveda, ko se različne generacije povežemo, to je zame slika prave skupnosti,« razmišlja Nina Medved.
»Najlepše je, ko se različne generacije povežemo, to je zame slika prave skupnosti,« meni Nina Medved.
Nina Medved dobesedno uživa ob svojem plemenitem delu popularizacije poezije in kulture sploh. Prepričana je, da je prav poezija tista, ki ima najbolj daljnosežno moč, da nam obrne svet na glavo, nas presune, odpre in predrugači, prenovi v nekaj kratkih vrsticah; poezija je samo bistvo človeka in kar nas dela človeške!
Kaj torej natanko pomeni poetizacija sveta? Na ravni Zavoda za poetizacijo sveta si prizadevamo, da bi v vsakdanjik ljudi vpletli priložnosti za kanček drugačne izkušnje in jim s pomočjo najrazličnejših predstavitev približali lepote poezije. Gre za pomoč vsem tistim, ki v Sloveniji ustvarjajo kultura in umetnost. Priče smo namreč vsakdanjim trendom, da je poezija poleg dramatike ekonomsko najmanj zanimiva zvrst kulture, povsem izrinjena iz javnega prostora… Zato se trudimo, da bi ljudem nadeli rožnata očala čudenja, da bi doživeli aktiven, oseben, pomemben stik z umetnostjo, da bi lahko nase in na svojo okolico pogledali z novih perspektiv, si znova osmislili, kar je v življenju resnično pomembno, in se na ta način spet odprli sočloveku…
Samo umetnost je namreč tista, ki nas lahko spet poveže s še tako oddaljenimi življenjskimi izkušnjami ter nam vrne dostojanstveno bivanje.
Fotografije so s spleta.
Vir: Delo
Zbral in uredil: Franci Koncilija
