C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\FOTKA - 1.jpeg
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\FOTKA - 2.jpg

… Emil, moški v zgodnjih petdesetih, nekega poletnega dne goni navkreber, proti prelazu. V gostišču na prelazu sklene prenočiti. Naslednji dan prav to mikrookolje zadene ena od naravnih nesreč, za katere pravimo, da jim celo v spominih najstarejših prebivalcev ni enakih. Ena teh nesreč (ne morejo se odločiti, kaj naj bilo, morda celo tajfun ali tornado), ki uničijo naravo in kulturo, izruvajo drevesa in strehe. Preden je udarilo, se je Emil sredi gozda pogovarjal z gospo s fascinantno prezenco, zato jo po koncu ujme seveda hoče najti. Ob tem pa zadene ob zid. Gre za nerazumevanje, nejevero ali za zaroto vaščanov, gre morda za poskus potlačitve ali izbrisa? In če ja, čigavega pravzaprav? Kdo je v resnici ta ženska, kaj je resnica te ženske?

Ko tako narediš rezime zgodbe, se sliši kot kriminalni plot, in torej skoraj že kot kvarnik. A četudi si bralec res postavlja detektivska vprašanja, zahteva iskanje ženske s srebrnim očesom povsem drugačno kondicijo in drugačne izkušnje, kot jih imajo bralci običajnih kriminalk.

Glavni junak v knjigi Ženska s srebrnim očesom pisateljice Katarine Marinčič je Emil, ki je v popolni kolesarski opremi, ampak tudi v popolni pisateljski pripravljenosti in zato, kot se bo pokazalo, v bistvu ni pravi kolesar, ampak bolj neroden večni amater. Zdi se, da se vsi detektivski rekreativci želijo samo, da bi spočili in premaknili možgane, da bi se zgodba preprosto čim preje končala… Emil pa, nasprotno, na poti pobere vsak impulz, vsako besedo, gesto, zazna vsak piš vetra in vsak sončni žarek. Za vsakim obrazom in vsako fasado, za vsako obleko vidi zgodbo, znak, pomen. Njegovo zrenje, umišljanje in osmišljanje življenja domačinov se prepleta z nenehnim samoopazovanjem in z drobci njegove življenjske zgodbe. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\FOTKA - 3.jpg

Predstavitev v Beletrini, ki je izdala knjigo

V romanu sopostavitev enega in drugega sveta, Emilovega sveta in sveta vaščanov ni tako skrajno črno-bela, kot se lahko zazdi pri povzemanju, je pa pomenljiva in interpretativno privlačna. Skoraj nemogoče se zdi, da ne bi videli v odnosu med pisateljem in domorodci matrice vloge pisatelja v sodobnem svetu. Domačini Emila preprosto nočejo v svoji sredini, izbrisati hočejo vsako njegovo (umazano, blatno) sled. 

A četudi je Katarina Marinčič nekje omenila, da je Ženska s srebrnim očesom njen najbolj avtobiografski tekst, saj da je njegove fragmente slišala, doživela, izkusila sama, pušča bralcu vso svobodo v opredeljevanju do glavnega junaka romana, Emila. Nobenega dvoma ni,  da je Katarina Marinčič napisala delo, kjer na povsem nedirekten način postavlja aktualna vprašanja – vprašanja o vlogi in možnosti umetnosti in umetnikov v današnjem svetu. 

Pisateljica Katarina Marinčič

Ob tem, najbrž še pred tem pa je to roman o večnih vprašanjih: kakšen je odnos med resnico in fikcijo? Iz kakšne snovi in s kakšnimi zavestnimi in nezavednimi procesi nastajajo zgodbe? Tiste, ki postanejo literatura, in tiste, ki si jih pripovedujemo o svojih življenjih itd…Zato je roman Ženska s srebrnim očesom dokaj vznemirljiv in inspirativen.

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Kategorije: Zanimivosti