Vladimir Bartol
Roman Alamut Vladimirja Bartola je prvič izšel leta 1938, njegovo vrednost pa je svet začel odkrivati in ceniti šele 50 let pozneje. Do danes je knjiga doživela 33 izdaj v 11 jezikih ter je pravi slovenski literarni čudež, kot jo je opisal novinar Marcel Štefančič. Po mnenju nekaterih literarnih kritikov pa je Bartolovo najboljše delo Al Alrif, zbirka 27 napetih kratkih zgodb, ki jih je izdal pred Alamutom.
Vladimir Bartol se je rodil pred 120 leti, in sicer 24. februarja 1903 v Trstu, očetu Gregorju Bartolu po rodu Dolenjcu ter učiteljici in pisateljici Marici Bartol-Nadlišek. Starša sta otrokom nudila odlično izobrazbo, tako je mama malega Vladimirja navdušila nad slikanjem in literaturo, oče pa mu je razlagal biologijo. V avtobiografiji Mladost pri Sv. Ivanu se je Bartol opisal kot pretirano občutljivega otroka, ki se je sam sebi zdel drugačen od vrstnikov, skratka, bil je fant z bogato fantazijo. Njegov hobi so bili metulji, ki jih je proučeval vse življenje. V Trstu je končal ljudsko šolo in pet razredov nemške realke, srednjo šolo pa je končal na gimnaziji Poljane v Ljubljani (1921), kamor se je družina umaknila pred fašizmom. Na takrat novoustanovljeni ljubljanski univerzi je študiral biologijo in filozofijo ter kot stranski predmet še geografijo. Na fakulteti se je seznanil s Klementom Jugom, filozofom in alpinistom, ki je močno vplival na mladega Vladimirja. Na univerzi se je še zlasti navduševal nad Freudom. Po diplomi in doktoratu v Ljubljani je leta 1926 odšel v Pariz, kjer je nadaljeval študij na sloviti Sorboni.
Sorbona v Parizu
Leta 1928 je služil vojaški rok v srbskem Petrovaradinu, kjer se je naučil leteti in se izšolal za vojaškega pilota izvidnika. Po vrnitvi v Ljubljano je postal svoboden umetnik ter živel od pisateljskega dela. V letih 1933 in 1934 je živel v Beogradu in tam urejal Slovenski beograjski tednik. Kot pisatelj sprva ni bil uspešen, saj se njegova književnost ni prilegala tedanjim ljubljanskim literarnim vzorcem. Prav tako je imel težek značaj, saj je znal biti neposreden in brutalno iskren ter zaradi tega pogosto nesramen in žaljiv.
Leta 1940 se je preselil v Kamnik, kjer je na gledališki predstavi spoznal mlado amatersko igralko, sicer uradnico, Dragico Karolino Podobnik. V začetku leta 1941 sta se Vladimir in Dragica poročila ter kmalu postala starša Borutu in Bojanu. Drugo svetovno vojno je Bartol kot pilot Kraljevine Jugoslavije dočakal v letalski bazi v Bosanskem Brodu, vendar se zračnih spopadov ni udeležil. Po kapitulaciji Jugoslavije se je vrnil k družini v Kamnik, ki je bil pod nemško okupacijo.
V Kamniku ni zdržal dolgo, odšel v Ljubljano in se kot zaveden Slovenec pridružil osvobodilni fronti, čeprav je bil za kakršnokoli javnost že dolgo popolnoma apolitičen. Med vojno je deloval v ilegali ter se udeleževal in organiziral sestanke osvobodilne fronte. Po vojni je na pobudo ministrstva Ljudske republike Slovenije odšel v Trst, da bi kulturniško pomagal tržaškim Slovencem. Leta 1954, ko je bilo konec Svobodnega tržaškega ozemlja, se je moral vrniti v Ljubljano, Italijani mu namreč niso izdali dovoljenja za bivanje v Trstu, saj so ga imeli za jugoslovanskega vohuna, kar je vsaj deloma tudi bil. Tudi po vojni so se ga v kulturnih krogih otepali, saj je njegova literatura odstopala od takrat modnega socialnega realizma z ruralnimi in marksističnimi temami. Leta 1956 je nastopil mesto tajnika na SAZU in tam delal do smrti. Umrl je 12. septembra 1967, po težki bolezni ,v 64. letu starosti ter je pokopan na ljubljanskih Žalah.
Alamut je zgodovinsko-filozofski roman, ki govori o perzijski trdnjavi iz 11. stoletja, imenovani Alamut, kjer voditelj sekte izmailcev (ismaelitov) Hasan ibn as-Sabah zbira bojevnike za napad na Seldžuško cesarstvo, ki je zasedlo Iran.
Dogajanje romana Alamut je pisatelj oprl na zgodovinsko izpričane dogodke v 11. stoletju v Perziji. Osrednji lik je Hasan ibn Saba. Ta karizmatični verski voditelj, katerega ime Iranci še danes izgovarjajo s strahospoštovanjem, je od Alaha poslani prerok, ki izza okopov svojega orlovskega gnezda, gradu Alamut, vodi pravo sveto vojno proti perzijskemu cesarstvu. Veliko močnejšemu sovražniku se pogumno postavi po robu z majhno skupino privzgojenih privržencev fedaijev, ki jim v zameno za njihovo zvestobo ponudi več, kot so navadni smrtniki kadarkoli mogli okusiti: s ključem, ki mu ga je zaupal sam Alah, jim odklene vrata onostranstva, raja iz Korana. Ko si raj enkrat zares doživel, si pripravljen narediti vse, da se vrneš vanj. Napeto dogajanje romana poteka v ozračju Tisoč in ene noči; v njem se nepopustljivo, do osupljivih razsežnosti zaostrujejo vprašanja človeške biti.
S pojavom islamskih terorističnih napadov, še posebej 11. septembra 2001, je popularnost knjige v Sloveniji in v svetu močno narasla. Alamut so prevedli v več kot 20 jezikov, pred dvema letoma tudi v kitajščino. Pred leti so izšli tudi nelicenčni prevodi v Egiptu, Libanonu in Iranu.
Fotografije in viri so s spleta.
Zbral in pripravil: Franci Koncilija