Astronom in fizik Nikolaj Kopernik
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani je fizik in zgodovinar dr. Stanislav Južnič 26. januarja 2006 odkril drugo izdajo Kopernikove Knjige kroženj (De Revolutionibus), ki je izšla davnega leta 1566 v Baslu v Švici. Dragoceno delo, ki je bilo nekoč last ljubljanskih jezuitov, je preživelo požar leta 1744, ko je zgorelo veliko knjig iz jezuitske knjižnice pri sv. Jakobu v Ljubljani. Matija Čop je kasneje to knjigo z letnico 1766 pomotoma uvrstil med knjige iz 18. stoletja. Tako se je knjiga ohranila vse do današnjih dni. Knjiga je shranjena v posebnem klimatiziranem trezorju, kjer hranijo tudi rokopis Prešernovih poezij, Trubarjeve zapise, izvirno Dalmatinovo Biblijo in največjo dragocenost, poljski Sopraselski rokopis iz 11. stoletja.
Fizik in zgodovinar dr. Stanislav Južnič je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odkril knjigo znamenitega poljskega astronoma Nikolaja Kopernika (1473 – 1543) De Revolutionibus iz leta 1566. Dragoceno delo je bilo nekoč last ljubljanskih jezuitov. Znamenita knjiga seveda spada med najdragocenejše na svetu, predvsem pa njena najdba meče tudi novo, svetlejšo luč na astronomske in širše dosežke naših kranjskih prednikov. Prav ta Kopernikova knjiga tako daje mogočen pečat sodobni novi znanosti, njena prisotnost v Ljubljani pa na novo predstavlja nekdanje Ljubljančane kot dejavne podpornike zgodnjega razvoja matematičnih ved. Ljubljanska Kopernikova knjiga je trdno vezana v dobro ohranjeni beli pergament. Na notranji strani obeh platnic so za vezavo uporabili rokopisa za zdaj še neznanega izvora. V času lastniškega vpisa v Kopernikovo knjigo leta 1754 je bil baron Bernard Ferdinand Erberg z graščine Dol pri Ljubljani profesor matematike in filozofije na ljubljanskih višjih šolah. Pri pouku filozofije je po tedanjih navadah predaval tudi fiziko. V duhu reform Marije Terezije je nabavljal številne nove knjige in več kot petdeset eksperimentalnih pripomočkov za pouk na jezuitski visoki šoli. Tako je baron Erberg v številnih pogledih postal utemeljitelj sodobnega pouka eksaktnih znanosti v Ljubljani.
Fizik in zgodovinar dr. Stanislav Južnič v NUKU
Ljubljanska Kopernikova knjiga je bila tiskana v švicarskem Baslu na papirju z vodnimi znaki enakimi znakom v ohranjenih Kopernikovih knjigah drugod po svetu. Ljubljanski jezuiti so v Kopernikovo delo vpisali lastniški zaznamek skoraj dve stoletji po natisu in tri leta, preden je bilo v katoliških deželah dovoljeno razlagati Kopernikov nauk kot fizikalno realnost.
Iz rokopisnih oznak v knjigi (še) ni mogoče z gotovostjo dognati, kaj se je z »ljubljanskim Kopernikom« dogajalo pred jezuitskim lastniškim vpisom. Verjetno je bila knjiga pri ljubljanskih jezuitih že pred letom 1754, vendar so z lastniškim vpisom vanjo odlašali, dokler se po svojih zvezah niso trdno prepričali o skorajšnjem priznanju Kopernikovega nauka. Dotlej so celo stoletje ljubljanski in drugi jezuiti svojim študentom opisovali Sončev sistem po načrtu Danca Tycha Braheja, ki ni priznaval gibanja Zemlje.
Poljski fizik in astronom Nikolaj Kopernik
Poslej pa je Danca urno nadomestil Poljak Kopernik. Kopernikov nauk so naši študentje prvič javno branili leta 1760 na javnem izpitu pri baronu Inocencu Tauffererju iz Višnje Gore, profesorju splošne in posebne fizike v Ljubljani.Bil je to prvi izpit, ki so ga ljubljanski jezuiti javno naslovili s Kopernikovim imenom; nedvomno priložnost za vse mestne filozofe, vredne tega imena. Kopernik je postal tema dneva v kranjski prestolnici, njegovo knjigo pa so jezuiti s ponosom kazali vsem obiskovalcem.
Ameriški profesor Owen Gingerich z Univerze Harvard je že leta 2004 objavil knjigo o prvih dveh izdajah Kopernika, ki jih je izsledil po vsem svetu. Žal je spregledal ljubljanski izvod, čeprav je omenil Kopernikove knjige, shranjene pri naših sosedih v Zadru, Cavtatu, Benetkah, Gradcu in na Dunaju. Morda ga lahko opravičimo z naravnost neverjetnim spletom okoliščin, po katerem je knjiga v slovenskem Cobissu vnesena z napačno letnico izdaje 1766, ki se ne nanaša na noben znan ponatis Kopernikovega dela?
Fotografije so s spleta.
Vir: Družina
Zbral in uredil: Franci Koncilija
