Ves mesec februar je bil in bo tako ali drugače v znamenju našega najpomembnejšega pesnika dr. Franceta Prešerna, ko 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan. Prvi sklep o podeljevanju Prešernovih nagrad je ljubljanski mestni svet sprejel že leta 1938, prve nagrade pa so bile podeljene naslednje leto. Po vojni, še leta 1945 je tudi predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta razglasilo ta dan za kulturni praznik, prve nagrade v socialistični Sloveniji pa so bile podeljene leta 1947. Od leta 1991 je ta praznik dela prost dan.
Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni in državni praznik. Na ta dan v Cankarjevem domu v Ljubljani poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Znana sta Prešernova nagrajenca in nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2017.
Ne bom polemiziral o letošnjih prejemnikih teh nagrad, čeprav si o dojenju psa in o raztrgani slovenski zastavi na trebuhu noseče ženske sicer mislim svoje, pa kljub temu ne bom razpletal misli na te tipične slovenske kulturno–umetniške ekscese.
Koleteralno škodo kulturnega meseca februarja vidim nekje drugje. Že lansko leto je bila v kranjski galeriji in v galeriji Prešernove hiše zanimiva razstava, vredna ogleda, razstava fotografij – portretov znanega fotografa Toneta Stojka iz Ljubljane, o Prešernovih nagrajencih in nagrajencev Prešernovega sklada med letoma 1996 in 2017, torej prejemnikov najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Fotograf je ustvaril kar 171 portretov lavreatov, Prešernova galerija v Kranju pa je izdala tudi monografijo teh portretov. Zdi se, da je ta dogodek na široko obšel Dolenjsko in ni odveč razmislek, da to razstavo vidimo kdaj tudi v Novem mestu. V kranjski galeriji so lahko upravičeno ponosni na obsežno zbirko likovnih del nagrajencev, Marko Arnež, ustanovitelj in vodja galerije pa je opozoril, da načrtujejo sodelovanje s tujimi galerijami na področju izmenjave likovnih del. To bo znatno okrepilo prepoznavnost slovenskih umetnikov na ravni Evrope.
Franci Koncilija
