Slovenska kmečka ohcet
V šestdesetih letih preteklega stoletja so najvidnejši ljubljanski oštirji in Turistična zveza Slovenije organizirali pravo Kmečko ohcet, najprej kot prireditev v okviru svetovnega prvenstva v hokeju, naslednja leta pa je ohcet postala tradicionalna. Slovenski par na ohceti 1969 sta bila tudi Novomeščana Jelka in Vinko Dežman. Te dni je vdova Jelka Dežman Dolenjskemu muzeja podarila narodne noše in balo, ki sta jo imela zakonca Dežman na kmečki ohceti v Ljubljani. V avli Dolenjskega muzeja sta v soboto, 1. junija 2019,potekala pogovor in obujanje spominov na ta lepi in zanimivi dogodek, ki je takrat odmeval po vsej državi in bil v ponos vsem Slovencem, še posebej Novomeščanom.
Gotovo je bila prav Jelkina gesta zadnja spodbuda kresovcem, da so nam 21. junija v Novem mestu na obnovljenem Glavnem trgu pripravili Dolenjsko ohcet po starih običajih.
Za podjetja uspešno leto 2018
Pred časom smo lahko v časniku Delo prebrali podatke o celotnih prihodkih, dobičku in zaposlovanju v slovenskih podjetjih. V preglednice je vključenih kar 300 podjetij, med njimi tudi podjetja iz Dolenjske in Bele krajine. Po celotnem prihodku so med slovenskimi podjetji po vrstnem redu naslednja: 3. Revoz, 5. Krka, 19. Adria Mobil, 54. CGP, 101. TPV, 107. Adient, 177. Bartog, 183. TPV Trebnje, 184. Tomplast, 188. Avto Slak, 207. Kolpa, 245. Podgorje, 256. Pan Jan in 270. Terme Krka. Med prvimi petdesetimi najuspešnejšimi podjetji so iz Dolenjske kar štiri, ki so skupno zaposlovala 9236 delavcev, prodala za 3milijarde in 622 milijonov evrov izdelkov ter ustvarila 252 milijonov več, kot so potrošila.Čestitamo industrijskim ustvarjalcem za uspehe, ki jih dosegajo na nedvomno zahtevnih trgih in tako več deset tisočim zagotavljajo primerno blaginjo.
Dolgo vroče poletje
Revija Ona je povprašala ljudske in znanstvene meteorološke strokovnjake o letošnjem pričakovanem poletnem vremenu v Sloveniji.Dr. Zaplotnik ugotavlja, da se povprečne temperature zvišujejo po vsej Sloveniji, bolj poleti kot pozimi, in da je velika verjetnost, da bo tudi letošnje poletje nadpovprečno vroče. Konkretnejši je ljudski vremenar Dušan Kaplan z mnenjem, da bo pravo vroče poletje nastopilo po 16.juliju. Meteorolog Tyler Roys pravi, da bodo med vročimi dnevi krajša obdobja olajšanja. In še Bill Kirk, ki ocenjuje, da bo v Sloveniji letos najbolj suho poletje v zadnjih štirih letih. Možje pravijo, da so vremenske napovedi večinoma bolj točne, saj navajajo podatke že za posamezne tedne poletja, ki naj bi se končalo z lepim vremenom vse do začetka šolskega leta.
Kaj pa Zavod Mestni muzej Novo mesto?
V neki stari obnovljeni stavbi si je Ljubljana lično, poučno in zanimivo organizirala muzej mesta. Obiskovalci smo se zbirali v skromni, a res racionalno umeščeni muzejski kavarnici, kjer se lahko ob kavi in sorodni gostinski ponudbi obiskovalec seznani s številnimi zloženkami o dogodkih mesta in Muzeja. Muzej je zasnovan tako, da ob razstavljenih predmetih spremljamo zgodbo Ljubljane od najstarejše najdbe človeških rok do fička, pralnega stoja in podobnih pridobitev sodobne civilizacije. Ogled se prične s spoznavanjem mestnih umetniških raritet, ki obiskovalcu sporočajo, da je mesto od nekdaj pomembno središče ustvarjalnega duha in kulture, šele nato nas kustos pospremi na ogled konice sulice, najstarejše najdbe na območju Ljubljane. Sledi vpogled v življenje in delo mostiščarjev, potem Emoncev in srednjeveške gospode terv dosežke meščanstva in vzpon v času Napoleona.
Spoznavamo nastanek mestne oblasti, rušilno moč potresa in modernizacijo Ljubljane po potresu. Po prikazu NOB, žice, herojev in upora sledita prikaza osamosvojitve in Ljubljane kot glavnega mesta samostojne Slovenije, modernega in razvojno naravnanega.
Muzej je tudi zanimiv prikaz kulturnega podjetništva, ki obiskovalca nenehno opozarja, da kultura ne živi samo od donacij in ni le izdatek. Pri večini eksponatov lahko na ekranu obiskovalec spremlja njegovo izkopavanje ali restavriranje, marsikje tudi strokovno znanstveno raziskovanje, na primer tkanin, barv, starih knjig in podobnega. Gre za proučevanje tehnologij, procesov in pristopov, ki bi nam danes lahko pomagali zmanjševati porabo energije in plastike, izboljševati prehrano in ohranjati zdravje, da bi duhovno rasli in bili skromnejši v svojih materialnih potrebah.
Ob zaključku moramo Novomeščane spomniti na pobudo Društva Novo mesto, da se tudi v Novem mestu ustanovi Zavod Mestni muzej. Že več kot deset let stara pobuda je bila dana v času, ko se je opredeljevala namembnost stavbe, v kateri je Gostišče na trgu. Društvo ni vztrajalo, saj je prepoznalo, da na Glavnem trgu mora biti tudi dobra gostilna. Po vseh teh letih debat o oživljanju starega mestnega jedra pa bi bilo dobro, da se le začne proces ustanavljanja Mestnega muzeja, organizira v večji meri kot do sedaj kulturno podjetništvo in nakaže izjemna zgodba nastanka mesta in življenja v njem. Morda bi ob tej priliki kje našli kotiček tudi za novomeške boeme – literarno sceno, podobno Prešernu in njegovi Juliji ali Trdini, tistim, ki jih opisuje Rasto Božič ali pa so bili svoje dni prepoznani med Grobovškovimi fotografi, Moškonovimi novinarji ter mnogimi drugimi novomeškimi posebneži in bi jim danes rada dala krila dr. Marija Turnšek.
Dežela kozolcev
V Šentrupertu na Dolenjskem je že pred leti zaživel muzej kozolcev na prostem, poimenovan Dežela kozolcev.To mojstrovino smo si lahko že večkrat ogledali na televiziji kot krajevno posebnost, ki naj bi pripomogla k razvoju turizma in gospodarstva v tem delu države. Pred časom nas je bilo turistov kot listja in trave, saj je bil lep sončen dan, občina je slavila svoj občinski praznik in izletniške skupine so se vrstile druga za drugo. Pod enim od kozolcev je potekalo šahovsko prvenstvo mladih, pod drugim so testirali zdravilna zelišča,šolar Luka je z zadovoljstvom plezal po Lukovem kozolcu z letnico 1795, ki je uvrščen med najstarejše ohranjenedvojne kozolce pri nas in na svetu. Vodičkeso imele obilo dela, tudi bogato založena trgovinica in lična točilnica sta delovali s polno paro.
V predstavitveni brošuri je zapisano, da je »Kozolec samostojna ali ob drugo gospodarsko poslopje prislonjena sušilna naprava, v pretežni meri izdelana iz lesa. Stoji v sklopu domačije ali ločeno na polju oziroma travniku.V kozolcu so sušili in shranjevali žita, seno, koruzo, lan, konopljo, stročnice, odrezke gomoljnic, praprot in drugo.«V Deželi kozolcev menijo, da so kozolci mojstrovine zdravega razmišljanja in umne uporabe, zato je njihov muzej poučen, združuje strokovnjake, razvija izobraževanje in ima ambicijo prerasti v ekomuzej. Projekt financira tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.
Poučno in prijetno vzdušje v Deželi kozolcev bo všeč vsakemu obiskovalcu, še posebej prijetno pa se tam počutijo mlajši in seveda šolarji.
Grobišča v Rogu ne samevajo
Po vsej Sloveniji raztreseni člani Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu se bomo 30. junija sestali na letni konferencipri Polharski koči na Pogorelcu. Društvo skrbi za spomladansko in jesensko čiščenje grobov, kar najbolj povezuje skoraj 350 članov društva. Poleg te glavne naloge obnavlja spomenike v Starem Rogu in Jelendolu, skrbi za vzdrževanje poti do grobišč, organizira spominske slovesnosti in vključuje mlajšo populacijo. Predsednik upravnega odbora društva Alojz Puhar je pripravil predlog programa dela za 2019, ki gabo obravnavala letna konferenca in se o njem izrekla. Oskrbovani grobovi po Kočevskem Rogu, ki so raztreseni po globelih v gozdovih, so dokaz spoštovanja zgodovinskih dejstev Slovencev in sodobne generacijske kulture.
(Vir in fotografije so s spleta)
Pripravila: Joža Miklič
