V petek, 19. junija 2020, je minilo 40 let, odkar je v prometni nesreči umrl znameniti slovenski akademski slikar Lojze Perko (1909–1980). Tako so v Dolenjskem muzeju, natančneje v Galeriji, že 28. februarja letos odprli spominsko razstavo, ki so jo poimenovali Lojze Perko: Med viharjem in jasnino. Razstavo, ki je vredna ogleda, povezuje umetnikovo ustvarjalno delo na področjih risbe, slikarstva in ilustracije. Razstavo in krasen katalog je pripravila nadarjena umetnostna zgodovinarka, kustosinja Katarina Dajčman. Izbor iz umetnikove likovne zapuščine se osredotoča na slikarjevo genezo, v kateri občutno odmeva vpliv slikarstva Franceta Kralja, in izredno intimno povezavo z notranjskim prostorom, od koder slikar izhaja. Na Dolenjsko je Perko prvič prišel leta 1941 in tedaj tu stkal globoke prijateljske vezi z znanimi novomeškimi družinami Gunde, Andrijanič in Kozina.

Njegove krajinske slike so prava pričevanja o lepoti Slovenije konec 20. stoletja. Vse življenje je slikal predvsem s srcem, nikoli z razumom, in ob vsakem motivu je čustvoval, kot bi s svojo krvjo mešal barve za vse tiste jesenske motive okrog čistih voda Cerkniškega jezera. Slikarja Lojzeta Perka so imeli ljudje radi, ker je njegov čopič »pel« tiste slovenske pesmi, ki nekako tonejo v pozabo. Kadar pa se je vračal domov, je rad dejal: »Veliko sem hodil po svetu, najbolj pa sem bil srečen doma. Takrat sem čutil, da je slovenska zemlja lepa kot molitev.«

V katalogu pa je o slikarju Perku takole zapisal tudi akad. prof. dr. Milček Komelj: »Lojze Perko je bil človek, ki je zgnetel vso življenjsko energijo v svojem ustvarjalnem delu. V Perkovem slikarstvu se prepletajo iztočnice pred vojno uveljavljenih slogovnih smeri, saj se je razvijal v tradiciji poimpresionizma ter ob slikarjih barvnega realizma. Raziskave ob pripravi na razstavo so pokazale slikarjevo širše razvejeno likovno tvornost tudi na področju risbe in ilustracije. Med vojno, v času kulturnega molka, je pogumno narisal ilustracije Martina Krpana. Poseben segment razstave predstavljajo nekatera do sedaj še nikoli javno predstavljena dela, nastala v času umetnikovega večkratnega bivanja na Dolenjskem. Kot človek je bil Perko skromen in ekstrovertirano imanentna osebnost, o umetnosti pa je imel visoko mišljenje. Zanj je bila umetnost gospa, kateri se ne da diktirati. Za njo se je treba popolnoma žrtvovati in biti poln ljubezni.« 

Razstava bo odprta vse do 1. septembra 2020.

Vir: Katalog DM.

Fotografiral, zbral in pripravil: Franci Koncilija

Kategorije: Zgodilo se je