V soboto, 23. aprila 2022, na dan, ko bi slikar, grafik in ilustrator Ive Šubic (1922–1989) praznoval svoj 100. jubilej, so v Loškem muzeju v Škofji Loki odprli razstavo njegovih del. V sklopu prireditev ob 100-letnici rojstva Ive Šubica je Kulturno društvo Ivana Tavčarja Poljane nad Škofjo Loko isti dan na Loškem odru v Škofji Loki uprizorilo predstavo avtorja Andreja Šubica Medrug Polanci. Ive Šubic se jerodil v Hotovlji pri Poljanah nad Škofjo Loko, živel in slikal pa je v Škofji Loki.
Leta 1940 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu, leta 1941 pa je odšel v partizane. Bil je borec Cankarjevega bataljona in Tomšičeve brigade, kasneje pa ilustrator in vodja grafičnega oddelka Centralne tehnike. Njegovo najpomembnejše delo je mozaik dražgoške bitke na spomeniku v Dražgošah.
Po drugi svetovni vojni je nadaljeval študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Gojmirju Antonu Kosu in Božidarju Jakcu. Diplomiral je leta 1948, dve leti pozneje je zaključil specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Šubic je najpomembnejši slovenski avtor del s tematiko NOB, ugotavljajo poznavalci, sicer pa imajo v njegovem slikarstvu vidno mesto tudi motivi iz kmečkega življenja.
Slikal je v olju in temperi, ukvarjal se je tudi z grafiko, knjižno ilustracijo in zidnim slikarstvom. Motive je iskal v rodni Poljanski dolini, kamor se je vračal vse svoje življenje. Dolina, njeni prebivalci, predvsem pa kulturna tradicija so ključni razlogi, zaradi katerih se je odločil svoje umetniško ustvarjanje razvijati v domačem prostoru. Šubic je tudi avtor več mozaikov, denimo mozaika v veži palače Parlamenta v Ljubljani.
Njegova zgodnja dela so obarvana z realizmom, medtem ko se je v kasnejših obdobjih bolj posvetil kubizmu,ekspresionizmu, na koncu pa tudi primitivizmu. Leta 1968 je za razstavljena slikarska dela v galeriji Škofjeloškega muzeja (1967) prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 1979 pa je za likovne stvaritve prejel še Prešernovo nagrado.
Fotografije in vir so s spleta.
Zbral in uredil: Franci Koncilija