Za ameriškega pisatelja judovsko-nemškega rodu Kurta Vonneguta mlajšega je bilo pisanje kratkih zgodb na začetku njegove pisateljske kariere beg od duhomorne službe predstavnika za odnose z javnostjo pri korporaciji General Electric.
Kot pisatelj je začel z odličnim prvencem Klavirski avtomat leta 1952, ki je bil precej odmeven. Tudi njegov prvi roman, ki se dogaja po tretji svetovni vojni v totalitarni družbi, kjer so tovarniške delavce zamenjali stroji, je še vedno srhljivo aktualen. Tako je sedaj pred nami, komaj leto dni po izidu prvega dela zbirke zbranih kratkih zgodb v prevodu Branka Gradišnika, drugi del.
Tudi druga knjiga Zbrane zgodbe je razdeljena na več delov, in sicer: Delovna etika proti slavi in bogastvu, Vedenje, Vodja pihalne godbe in drugo. Vonnegutu ml. govorijo usode slehernika, ki jih zna mojstrsko upodobiti. In ravno v kratkih zgodbah se njegova genialnost kaže v najboljši luči. V knjigi Zbrane zgodbe je zbranih 47 literarnih biserov, ki ne odsevajo samo duha časa, temveč tudi večnost človeških zgodb in dogodkov, ki usodno vplivajo tako na posameznika kot na svet.
Viri: Delo, fotografije so s spleta
Zbral in uredil: Franci Koncilija