V 99. letu je v ponedeljek, 14. decembra 2020, umrl Ivan Marinček, slovenski filmski snemalec, montažer in mojster črno-bele filmske fotografije. Posnel je več kultnih slovenskih filmov, kot so Kekec, To so gadi, Na svoji zemlji, Ne joči, Peter, Deveti krog in številni drugi. Marinčkova filmografija tako obsega 17 celovečernih igranih filmov ter 80 kratkih in dokumentarnih filmov. Bil je mojster črno-bele fotografije in v tandemu z režiserjem Francetom Štiglicem navdihujoč avtor vizualnih podob.
UVOD
Ivan Marinček se je rodil 25. oktobra 1922 v Novi vasi pri Ptuju. Že v njegovi mladosti se je družina preselila v Novo mesto in Marinček je tako postal Novomeščan. Kasneje je na novomeški gimnaziji spoznal Dušana Povha, kasnejšega filmskega scenarista in režiserja. Tako ju je film povezoval do konca njune ustvarjalne epohe. Nedvomno je bil Ivan Marinček pionir slovenskega filma, saj se je prvi spopadel s tehničnimi novostmi, ki so spremljale zgodovino filma. Od najstniških let se ni ločil od kamere. Odkar si je kot novomeški gimnazijec sposodil prvo 8-milimetrsko kamero, je snemal, dokler so ga držale noge. Odlično je obvladal tudi digitalno kamero, čeprav nanjo ni snemal filmov. »S svojim zgledom nam je vsem sporočal, da pred novostmi, s katerimi se danes pri svojem poslu srečujemo tako rekoč vsak dan, ni treba imeti nobenega strahu. Marinček nam je vlival pogum pri raziskovanju,« je ob žalostni novici o njegovi smrti povedal direktor fotografije Simon Tanšek.
V STAROSTI JE ZAČEL FOTOGRAFIRATI
Tudi zadnja leta ga strast do filma ni zapustila in je v svet zrl skozi objektiv. Kamero je zamenjal z malim digitalnim fotoaparatom, s katerim je postal nepogrešljiv kronist vsakršnih filmskih dogodkov in srečanj, na katerih je sam sprejemal čestitke navdušenih najstnikov. Ob devetdesetletnici Ivana Marinčka – Žana so kolegi iz Združenja filmskih snemalcev posneli njegove pripovedi, anekdote in spomine, režiral jih je Radovan Čok.Dokumentarni portret, ki je ob Marinčku posvečen še Žaru Tušarju in Ivu Belcu, pa žal še ni ugledal luči sveta. Marinčkovi kolegi tako upajo, da ga bodo lahko kmalu prikazali, prav tako kot si želijo iz njegovega fotoarhiva, ki se je polnil predvsem v zadnjih letih, postaviti razstavo v spomin pionirju slovenskega filma.
ZAKLJUČEK
Konec maja 2017 je z Ivanom Marinčkom v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu potekal pogovorni večer v okviru dediščinskega projekta »Nostalgija«, ki ga je pripravilo Društvo Novo mesto v počastitev bližnje 95-letnice Ivana Marinčka, nestorja slovenskih
filmskih snemalcev. Njegovo delo je predstavila mag. Tatjana Rezec Stibilj iz Arhiva Republike Slovenije, z obema gostoma pa se je pogovarjala Judita Podgornik Zaletelj. Marinček je v pogovoru obudil spomine na življenje v Novem mestu v predvojnih letih, ko je tu obiskoval gimnazijo in skupaj s sošolcem Dušanom Povhom naredil prve korake v svet filmskega ustvarjanja. O tem dogodku smo poročali tudi v Kroniki KDSŠ Oddaljene bližine 2017–2018.
Fotografije so s spleta
Viri: Delo, Dnevnik, Večer in Milan Markelj
Zbral in uredil: Franci Koncilija
