Konec maja 2023 je na 19. Novomeških likovnih dnevih v Jakčevem domu ustvarjalo sedem akademsko izobraženih domačih in tujih slikarjev, kiparjev in grafikov. Njihova dela, ki bodo v Jakčevem domu na ogled od konca junija do začetka septembra, bodo dopolnila umetniško zbirko, ki šteje že 142 del, ki jih je doslej ustvarilo 126 umetnikov. Nekaj del pa je stalno razstavljenih v prostorih novomeške občinske uprave in na Rotovžu. Razstava daje vtis, da različnost slikarskih generacij prinaša zanimive stvaritve.
Po besedah kustosinje Dolenjskega muzeja Jasne Kocuvan Štukelj na koloniji tematika ustvarjanja ni predpisana, je pa res, da se dela umetnikov najpogosteje navezujejo prav na Novo mesto, njegovo zgodovino, okolico. Tako je tudi letos. Priznani akademski kipar Bojan Mavsar si je zamislil triptih, abstraktni pogled na Novo mesto v treh delih. »Vključil bom vodo, zanimivo novomeško arhitekturo in zgodbe, ki ‘priletijo z neba’. To je simbolizem, ki ga gojim že vrsto let,« je dejal umetnik, ki se že leta aktivno ukvarja tudi s scenografijo za gledališče, film in televizijo.
Akademski slikar Bojan Mavsar bo abstraktni pogled na Novo mesto predstavil kot triptih.
Akademska slikarka Katja Pal iz Lendave pravi, da se njeno tokratno delo tematsko ne razlikuje prav dosti od njenih siceršnjih del. »Po navadi sliko dojemam kot objekt, na ravni površini skušam ustvariti globino oziroma tridimenzionalni vtis. V Novem mestu me zelo navdihujejo zlasti barve in arhitektura, zato bom skušala to nekako vnesti v sliko.« Kot pravi, je sodelovanje na tovrstnih kolonijah dobrodošlo predvsem zato, da se umakneš ne le iz vsakodnevne rutine, pač pa predvsem iz ateljeja, kar prav gotovo prinese nov navdih. Med sprehodom po mestih veliko tudi fotografira in na vsakem kraju zaznava predvsem barve. Svoja dela je razstavljala na številnih razstavah doma in v tujini.
Podobnega mnenja je tudi mlada hrvaška umetnica Mihaela Rašica, ki je tik pred zaključkom podiplomskega študija na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, poleg slikarstva se aktivno ukvarja s poezijo in filmom. Njena abstraktna stvaritev s poudarkom na barvah bo sestavljena iz treh velikih platen. To je njena prva udeležba na tovrstnih delavnicah. Kot pravi, ji je všeč predvsem občutek izoliranosti, odmaknjenosti od ustvarjanja na fakulteti. »Tu imam samo mir, delo in druženje z drugimi ustvarjalci ob pavzah, torej idealne pogoje za ustvarjanje,« dodaja mlada umetnica.
Hrvaška slikarka Mihaela Rašica in slikar Janez Kardelj
Na koloniji letos sodelujejo še sarajevska umetnica Rebeka Abdagić, nagrajena z zlato značko za najboljšo študentko v generaciji, vizualni umetnik iz Kranja Domen Dimovski, ki ima za sabo že trinajst samostojnih in 68 skupinskih razstav ter sodelovanje na številnih filmskih festivalih, priznani akademski slikar, pedagog-andragog in glasbeno-scenski ustvarjalec Janez Kardelj, ki deluje tudi kot kulturni in družbeni kritik, ter ptujska slikarka Alja Košar, ki se ukvarja predvsem z grafiko, za sabo pa ima prav tako že lepo bero razstav doma in v tujini.
Akad. slikar Herman Gvardjančič
Po besedah umetniškega vodje kolonije Roberta Lozarja se je, kljub temu da gre za zelo različne avtorje tako po generacijah kot po tehnikah in umetniškem izrazu, že po prvem dnevu med njimi ustvarila nekakšna sinergija. Organizatorji želijo predvsem, da se v istem prostoru srečajo različni ustvarjalci različnih generacij, kajti prav ta različnost potem prinaša kreativne iskre in ustvarjalni dialog. Eden od vrhuncev vsakoletne kolonije bo tudi tokrat pogovor s častnim gostom, aktualnim prejemnikom nagrade Prešernovega sklada, najvišjega priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti, akademskim slikarjem Hermanom Gvardjančičem. Z njim se je Robert Lozar pogovarjal v petek, 26. maja, ob 18. uri v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja, odstirala sta misli na temo Veščina in svoboda.
Fotografije : Dragana Stanković in s spleta
Vir: Dnevnik
Zbral in uredil: Franci Koncilija
