UVOD
Dolenjski muzej praznuje 70-letnico delovanja. Razstavo so poimenovali »Dragocenih 70«, zaradi omejitev v zvezi s pandemijo koronavirusa pa so jo postavili in odprli 1. junija 2020 na Muzejskih vrtovih v Novem mestu. Na panojih je po izboru strokovnjakov slikovno predstavljenih nekaj najpomembnejših, najzanimivejših in dragocenih arheoloških, etnoloških in obrtniških predmetov ter umetniških slik. Ob tej priložnosti so izdali tudi izredno lep in bogat zbornik, po katerem so poimenovali tudi razstavo.
ZBORNIK DRAGOCENIH 70
Omeniti je treba umetniške slike Novomeščanov Jakca in Lamuta, figuralno okrašeno situlo, ogrlice iz steklenih in jantarnih jagod, hišasti lončeni žari, rimske steklene posode, prepis privilegijske listine Novega mesta s 7. aprila 1661, uniformo voznika poštne kočije, izdelke železarne na Dvoru, pečnico iz krušne peči, pa medalje olimpionika Novomeščana Leona Štuklja, volilne kroglice iz leta 1945, slike sodobnih novomeških ustvarjalcev itd.
Ob otvoritvi razstave je direktorica Jasna Dokl Osolnik povedala, da Dolenjski muzej tudi z razstavami med Novomeščani, Dolenjci in Slovenci širi zavest o pomenu ohranjanja kulturne dediščine, ki je stoletja nastajala na tem prostoru. V teh sedmih desetletjih delovanja muzeja so pripravili okoli 700 razstav, izdali več kot 200 različnih publikacij itd. Imajo pa tudi sedem stalnih razstav, kot so: arheološka, etnološka, NOB, Leon Štukelj, Božidar Jakac in druge. Doklova je še povedala, da je Dolenjski muzej v Sloveniji najbolj prepoznaven po svoji arheologiji in da obiskovalci muzeja prihajajo iz vse Slovenije, lepo pa so obiskane tudi sobotne in počitniške delavnice s prilagojenimi vsebinami za vse starostne skupine.
ZAKLJUČEK
Olimpionik Leon Štukelj
Na 70 let uspešnega delovanja Dolenjskega muzeja smo vsi Novomeščani zelo ponosni, saj hrani pomembne dragocenosti o zgodovini mesta in Dolenjske. Še posebej pa smo lahko zadovoljni s številnimi redkimi predmeti in umetniškimi slikami, ki so jih ustvarili novomeški rojaki. Med temi je gotovo najpomembnejša zapuščina olimpionika Leona Štuklja, ki je glas o Novem mestu ponesel po vsem svetu: od olimpijskih iger v Parizu leta 1924, v Amsterdamu leta 1928, v Berlinu 1936 pa vse do olimpijade v Barceloni leta 1992 in v Atlanti v ZDA leta 1996, kjer ga je navdušeno pozdravil takratni ameriški predsednik Bill Clinton.
Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija
