Vsi, ki so sodelovali pri gradnji prizidka Valvasorjeve knjižnice Krško, so imeli težko nalogo. Na zelo občutljivem območju, v starem in spomeniško zaščitenem delu mesta, so na ozkem in dolgem vrtu nekdanjega kapucinskega samostana postavili igrivo in sodobno stavbo. Povezana je z nekdanjim samostanom, kjer je v utesnjenih razmerah več desetletij delovala Valvasorjeva knjižnica. Novi prostori, ki so jih odprli v četrtek, 9. junija 2022, bodo zaradi svetle in privlačne notranjosti postali mesto druženja in mravljišče generacij. Velikost prizidka meri 1.600 kvadratnih metrov, celotna naložba, za katero je denar zagotovila občina Krško, pa je stala 4,4 milijona evrov.
Valvasorjeva knjižnica je od leta 1988, ko so se preselili v nekdanji kapucinski samostan – kapucini so prišli v Krško leta 1644 – delovala na 600 kvadratnih metrih površin, zdaj pa bodo imeli na voljo samo v novem prizidku 1.600 kvadratnih metrov.Toda v mestu, ki je tesno povezano s prvimi slovenskimi knjigami in razvojem slovenskega jezika, saj so bili tu rojeni ali pa so živeli Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Janez Vajkard Valvasor, lokacije za novo knjižnico ni bilo lahko najti. »Prva okrogla miza z naslovom Ali Krško potrebuje knjižnico? je bila leta 1997, torej pred 25 leti,« je povedala Urška Lobnikar Paunović, direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško.
Kapucinski samostan v Krškem
Po letih iskanja primerne lokacije za postavitev nove knjižnice je bilo prelomno leto 2005, ko je občinski svet sklenil, da prostor poiščejo v starem mestnem jedru. V naslednjih letih so s sodelovanjem različnih strokovnjakov našli ustrezno rešitev za postavitev prizidka na nekdanjem samostanskem vrtu, na dolgi in ozki parceli, ki je na eni strani zamejena s samostanskim zidom, na drugi pa z mestnim parkom.
»Zasnova novega prizidka Valvasorjeve knjižnice je dobila prve obrise leta 2017 v idejni zasnovi, ki je nastala v tesnem sodelovanju z direktorico knjižnice in njenimi sodelavci,«je povedala arhitektka Vera Klepej Turnšek, ki je projekt izpeljala s soavtorjem, arhitektom Tadejem Dobrajcem. Svojevrsten izziv je predstavljalo dejstvo, da morajo v dveh fazah in v dveh stavbah – v obstoječem objektu nekdanjega kapucinskega samostana in v novem objektu – funkcionalno razporediti vsebino ene knjižnice. »Ko je knjižnica dobila skeletno strukturo potrebnih vsebin, jo je bilo mogoče začeti »oživljati« v arhitekturno formo,«je v nadaljevanju pogovora povedala Vera Klepej Turnšek. Pri tem sta arhitekta tesno sodelovala z Marijo Režek Kambič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ljubljana, ki je bila odprta za nove rešitve in je imela posluh za inovativen pristop k oblikovanju, kar je pripeljalo do zanimivih arhitekturnih rešitev.
Knjižnica, ki je povezana s 400 let starim nekdanjim samostanskim kompleksom, je nastala z mislijo, da bo velik enoetažni prostor v celoti namenjen javnosti. Tu so leposlovni, strokovni in mladinski oddelek, izposoja, posebno pa so ponosni na svetlo študijsko čitalnico, kotičke za študij in prostore za druženje otrok, mladih, odraslih. Visoka okna, ki spominjajo na knjige, ki so z okroglimi hrbti izmenjaje postavljene navpično, se spuščajo zelo nizko do tal, zato sta zunanjost in notranjost zelo blizu, povsod pa zeleno vstopa v prostor.
Prizidek Valvasorjeve knjižnice Krško
Novost knjižnice sta tudi samopostrežna izposoja in vračanje knjig, pravi direktorica Valvasorjeve knjižnice, ki je zadovoljna tudi zato, ker je zdaj knjižnica dostopna vsem, tudi ljudem s posebnimi potrebami, torej invalidom na vozičkih. Za ljudi s slušnim aparatom pa so zagotovili prenosno indukcijsko zanko.
»Prostor knjižnice je prostor druženja, srečevanj, je mravljišče generacij, kjer vsakdo najde želene vsebine zase,« pravi Vera Klepej Turnšek. Arhitektoma je uspelo ustvariti zračen, svetel in dinamičen prostor, kjer vsebine prehajajo iz območja v območje. Prehodi med posameznimi deli knjižnice so vidni, vendar nimajo fizičnih omejitev, kar daje gibanju v knjižnici občutek sproščenosti in spodbuja raziskovanje.
Posebno pozornost so namenili naravni in umetni osvetlitvi knjižnice. Tako dnevna svetloba prihaja le skozi okna južne fasade in atrij, zato je bilo treba paziti na enakomerno razporeditev svetlobe po celotnem prostoru. Še večji izziv je predstavljala umetna osvetlitev, saj je valovitost stropa pogojevala drugačen pristop k osvetlitvi prostora, kot če bi bil strop raven. Odločili so se, da na stropu ne bo svetil, razen nekaj otočkov visečih luči. Tako knjižnico osvetljuje kar nekaj deset metrov linijskih svetil nad knjižnimi stojali, ki indirektno osvetljujejo knjižnico. V Krškem so veseli, da so pridobili pomemben kulturni objekt, ki ustreza zahtevam trajnostne gradnje; od zelene strehe, energetsko premišljenih rešitev ogrevanja in hlajenja do uporabe ekoloških materialov in trajnostnih virov energije. Tako bo prizidek Valvasorjeve knjižnice odslej na voljo 6.000 aktivnim uporabnikom, ki bodo končno lahko sami izbirali med 130.000 enotami knjižničnega gradiva.
Novi in stari knjižnični prostori
Zgodbe pa še ni konec, saj bo občina naslednje leto začela prenavljati samostanski del knjižnice, kjer bodo obnovili 1.100 kvadratnih metrov površin, med drugim tudi majhno, a izjemno pomembno kapucinsko knjižnico s številnimi inkunabulami iz časa med letoma 1502 in 1830.
Fotografije so s spleta in od navedenih avtorjev.
Vir: Delo
Zbral in uredil: Franci Koncilija
