V ponedeljek, 6. januarja 2020, na praznik Svetih treh kraljev, se je ob 17. uri v novomeški frančiškanski cerkvi sv. Lenarta začela slovesna akademija ob 550. obletnici prihoda frančiškanov v Novo mesto. Ob tem dogodku so frančiškani v trajno last dobili tudi tedanjo kapelo sv. Lenarta, kjer so kasneje sezidali sedanjo cerkev. Slavnostni govornik na akademiji je bil zgodovinar in Novomeščan dr. Stanko Granda, slovesno bogoslužje pa je po kulturnem programu vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Na akademiji je bil tudi novomeški župan mag. Gregor Macedoni. Slovesno akademijo je pripravil Odbor za promocijo kulturne dediščine Novo mesto skupaj z novomeškimi Frančiškovimi brati.
Za akademijo so pripravili bogat kulturni program. Najprej je vokalni kvartet zapel dve pesmi; na začetku akademije Pogled v nedolžno oko, ki jo je spesnil Hugolin Sattner (1851–1934), na koncu pa pesem Večerni zvon novomeškega organista in skladatelja Ignacija Hladnika (1865–1932). Sledilo je branje najrazličnejših kroniških knjig ter dokumentov civilnih in cerkvenih oblasti v povezavi s prihodom frančiškanov v Novo mesto, vmes pa je pela sopranistka Kristina Kastelic. Na koncu akademije pa je »sprehod« novomeških frančiškanov skozi nemirno tedanjo dobo in vse do današnjih dni izčrpno orisal novomeški rojak dr. Stanko Granda.
V nagovoru je dr. Stanko Granda v nabito polni cerkvi spraševal Novomeščane, ali bi se tudi danes upali primerjati s predniki, ki so pred 550 leti medse sprejeli frančiškane, ki so skupaj s kapucini in duhovniki takratnega kolegiatnega kapitlja krojili duhovno podobo tedanjega Novega mesta in uspešno presegali socialne razlike med ljudmi. Družbeno pravičnost so zahtevali v imenu Boga, zato so ljudje hitro sprejeli socialni duh sv. Frančiška Asiškega.
Tako so frančiškani postali most med revnimi in bogatimi, med preprostimi in izobraženimi meščani, zato ne smemo nikoli podcenjevati dobrobiti, ki so jo frančiškani prinesli v Novo mesto. Njihova pripadnost Novemu mestu pa se je navsezadnje kazala tudi v ohranjevanju in negovanju slovenskega jezika, kar se je še najbolj izkazalo, ko so patri poučevali na novomeški gimnaziji, prvi v avstro-ogrski monarhiji. Skrbeli so tudi za ohranjanje kulture v najširšem pomenu besede. Z veličastno samostansko knjižnico, ki ima veliko dragocenih knjig in inkunabul, pa samostan še danes predstavlja pomembno kulturno središče Novega mesta.
Fotografije: Franci Koncilija in Andrej Goličnik
Pripravil: Franci Koncilija
