PRED 50 LETI JE UMRL VENO PILON (1896–1970), SLOVENSKI SLIKAR, GRAFIK IN FOTOGRAF

»Jaz se vrnem v svoje rodne kraje,« je zapisal v svoji knjigi Veno Pilon. In ko se je kot njen častni občan po veliki noči leta 1968 dokončno vrnil v Ajdovščino, je to krepko in trdno mestece s svojo podobo ponosno oznanjalo svoj uspeh. Pilon je kljub načetemu zdravju še vedno ustvarjal. Občini Ajdovščina je podaril kip Ivana Cankarja v bronu, ki se ozira s Trga na Dvorano prve slovenske vlade. Izšla je tudi knjižica umetnikovih prevodov slovenske poezije v francoščino Rdeči nageljni za Pariz … Veno Pilon je leta 1970 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo ter najvišje priznanje Občine Ajdovščina, Petomajsko priznanje. Veno Pilon je umrl v Ajdovščini 23. septembra 1970.

PILONOVO RAZGIBANO ŽIVLJENJE

Slikar, grafik in fotograf Veno Pilon se je rodil 22. septembra 1896 v Ajdovščini. Mati je bila Slovenka, oče pa Furlan. Po končani realki v Gorici je bil vpoklican v vojsko, kjer so ga v Galiciji zajeli in je bil odpeljan v Rusijo, kjer je doživel oktobrsko revolucijo. Leta 1918 se je vrnil v domovino in v Ljubljani predstavil svoje akvarele, ki so nastajali v ruskem ujetništvu. V naslednjem letu je začel s študijem na umetnostni akademiji v Pragi, nadaljeval v Firencah ter na Dunaju. Leta 1921 se je vrnil domov, kjer si je v domačem mestu uredil atelje. Dela, ki so nastala v tem obdobju, predstavljajo vrh njegovega slikarskega opusa. Vmes se je udeleževal številnih skupinskih razstav ter s svojimi grafikami kot prvi Slovenec nastopil na Beneškem bienalu leta 1924.

Leta 1928 se je za stalno naselil v Parizu, kjer se je posvetil predvsem fotografiji, ki je postala zanj tudi vir preživljanja. V zakonu z Anne-Marie Guichard se je rodil sin Dominique in slikarjev album so odtlej polnile tudi družinske fotografije. Po drugi svetovni vojni je Pilon na svojem domu na Montparnassu sprejemal slovenske rojake, intelektualce in umetnike, ki jih je pot iz različnih nagibov vodila v Pariz. Kasneje je bil občasno tudi organizator razstav, urednik, ilustrator, prevajalec, scenograf in igralec. Veliko je sodeloval tudi pri snemanju prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji. Pisal je tudi poezijo (Orakelj slikarjev, 1968). Moderna galerija v Ljubljani mu je leta 1954 postavila prvo pregledno razstavo risb, slik in fotografij, leta 1966 pa še obsežnejšo slikarsko retrospektivo. Leto poprej je izšla tudi njegova knjiga spominov Na robu. S staranjem pa je Pilona vedno močneje vleklo v domače kraje, kamor se je vrnil tri leta pred svojo smrtjo. O umetnikovem življenju in ustvarjanju je bil še za časa njegovega življenja posnet dokumentarni film v produkciji RTV Slovenija.

ZAKLJUČEK

Po njegovi smrti je v Franciji živeči sin Dominique očetovo umetniško zapuščino daroval ajdovški občini. Domači kulturni in politični delavci so si zagnano prizadevali najti zanjo prostor in leta 1973 je na nekdanji Cesarski ulici – današnji Prešernovi – zaživel kulturni hram Ajdovščine, Pilonova galerija.

Leta 1978 je bila po izvirnih načrtih Svetozarja Križaja prenova Pilonove domačije končana, februarja 1979 pa je bila v prvem nadstropju postavljena Pilonova stalna zbirka. Kasneje je občina oplemenitila prvotno zbirko še z odkupi Pilonovih del, ki so jih hranili njegovi prijatelji – predvsem Danilo Lokar – in sorodniki ter z deli iz zapuščine Riharda Jakopiča.

Vir in fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja