Ob dvestoti obletnici Champollionovega razvozlanja hieroglifov in stoti obletnici Howard Carterjevega odkritja Tutankamonove grobnice bo med 1. in 2. decembrom 2022 v Narodnem muzeju Slovenije, potekala prva mednarodna egiptološka konferenca v Sloveniji, ki jo pripravljata Filozofska fakulteta v Ljubljani ter Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\ODREŠENIK SVETA\SEVERIN ŠALI - 30 - LET SMRTI\100 - LET TUTANKAMONA\FOTKA - 2.jpg
Egiptovske piramide
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\ODREŠENIK SVETA\SEVERIN ŠALI - 30 - LET SMRTI\100 - LET TUTANKAMONA\FOTKA - 3.jpg

Konferenca bo posvečena predvsem vlogi, ki smo jo v zgodovini imeli Slovenci pri raziskovanju starega Egipta. Nekaj dragocenih zgodb bodo predstavili številni domači in tuji predavatelji s Harvarda, Leuvna, Berlinskega muzeja bizantinske umetnosti, Varšavske univerze in Bruslja. 

Prvi dan konference bo posvečen faraonskemu Egiptu, predavatelji bodo spregovorili o avstro-ogrskih konzulih slovenskega porekla, ki so sredi 19. stoletja delovali v Egiptu in se posvečali zbiranju starin. Ostanki njihovih zbirk so danes jedro egiptoloških zbirk v slovenskih muzejih. Drugi prispevki bodo predstavili delo Slovencev na področju egiptologije v 20. in 21. stoletju.

Arhitekt in strokovnjak za arheološko konservatorstvo svetovnega slovesa, Milan Zdravko Kovač, ki si prizadeva tudi za ohranjanje arheološke kulturne dediščine v Sloveniji, je svojo življenjsko pot opisal v knjigi Utrinki arhitektove življenjske poti.  

Gotovo je največji pečat med Slovenci pustil arhitekt Milan Zdravko Kovač s svojim projektom zaščite grobnice TT52, grobnice pisarja Nakhta v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja; na konferenci bo pogovor o njegovih restavratorskih projektih v Tebah in Gizi vodil dr. Jan CiglenečkiPo koncu faraonskega obdobja, ko je deželo med 4. in 6. stoletjem preplavilo puščavniško gibanje, so se v starih faraonskih grobnicah naselili krščanski asketi in samotarji. 

Drugi dan konference pa bo posvečen krščanskemu Egiptu, med drugimi se bo predstavil dr. Jan Ciglenečki s svojim projektom Ogrožene puščavniške naselbine, pod okriljem Ameriškega raziskovalnega centra v Egiptu, pri katerem je sodeloval tudi fotograf Matjaž Kačičnik. V Egiptu, blizu piramid v Gizi, naj bi se prihodnje leto odprl največji muzej egiptovske kulture in umetnosti, Veliki egipčanski muzej (Gem), skoraj 120 hektarov velik kompleks, vreden milijardo dolarjev. V njem bo osrednja razstava prav Tutankamonova zbirka s 5400 predmeti iz grobnice mladega vladarja, med njimi jih bodo obiskovalci 2000 videli prvič.

Četrtega novembra 1922 je britanski arheolog in egiptolog Howard Carter (1874 – 1939) po petih letih brezplodnih izkopavanj v Dolini kraljev v Luksorju naletel na kamen, ki se je pokazal za vrh stopnic, vklesanih v skalo. Odkril je vhod v nedotaknjeno grobnico mladega egipčanskega faraona 18. dinastije Tutankamona, v njej pa poleg mumije še vozove, zapestnice iz lazurita, prstane iz nefrita, okrašene oklepe in sandale iz čistega zlata, hodulje, postelje, družabne igre in glasbila … 

Skrivnost Tutankamonove grobnice

Skrivnostna Tutankamonova grobnica v Egiptu

S prelomnim odkritjem, ki ga je v svet ponesel fotograf Henry Burton, je Carter sprožil nezaslišano egiptomanijo po Evropi in v Združenih državah. 

Howard Carter, mladenič brez formalne izobrazbe, s talentom za slikanje in strastjo do Egipta, se je odpravil v Egipt pri sedemnajstih in v faraonskih grobnicah reproduciral stensko umetnost in hieroglife. Nato je delal kot inšpektor za starine in vodja izkopavanj ter se vmes preživljal tako, da je prodajal svoje akvarele turistom v okolici Luksorja. Ko ga je vodja egiptovske službe za starine predstavil angleškemu plemiču Lordu Carnarvonu, je ta konjskim dirkam in hitrim avtomobilom pridružil še eno strast: arheologijo – in začelo se je šestnajstletno partnerstvo, pri katerem je angleški grof financiral Carterjeva izkopavanja.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\ODREŠENIK SVETA\SEVERIN ŠALI - 30 - LET SMRTI\100 - LET TUTANKAMONA\FOTKA - 6.jpg
Lord Carnarvon
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\ODREŠENIK SVETA\SEVERIN ŠALI - 30 - LET SMRTI\100 - LET TUTANKAMONA\FOTKA - 6.jpg
Howard Carter

Ko je Lordu Carnarvonu leta 1922 zmanjkalo denarja in potrpljenja, ga je Carter, ki je vseskozi verjel, da je blizu veliki najdbi, prosil za financiranje še zadnje sezone terenskega dela. Lord Carnarvon je v začetku novembra 1922 prejel Carterjevo sporočilo: »Končno smo v Dolini odkrili čudovito najdbo; veličastno grobnico z nedotaknjenimi pečati 

Lord Carnarvon se je konec novembra vrnil v Egipt in opazoval, kako Carter odpira vrata v grobnico, ki je postala uradno znana kot KV-62; dogajanje ob odprtju grobnice je opisano v eni od številnih Carterjevih knjig. Kot predavatelj o izkopavanjih je leta 1924 obiskal Veliko Britanijo, Francijo, Španijo in Združene države Amerike. 

Žal Lord Carnarvon ni dolgo užival sadov velikega odkritja, kmalu se je blizu grobnice zastrupil in umrl 5. aprila 1923 v Kairu. Lady Carnarvon je obdržala koncesijo pokojnega moža v Dolini kraljev in Carterju omogočila nadaljevanje dela. Kljub pomembnosti svoje arheološke najdbe Howard Carter od britanske vlade ni nikoli prejel pohvale niti časti ali priznanja. Leta 1926 mu je egiptovski kralj Fuad I. podelil častni naziv reda Nila, univerza Yale v ZDA pa častni naziv doktorja znanosti.

Fotografije so s spleta.

Vir: Delo in STA.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Kategorije: Zanimivosti