V NARODNEM MUZEJU V LJUBLJANI SO PRVIČ PREDSTAVILI KOPTSKE TKANINE

Koptska tkanina: tapiserija z motivom drevesa življenja, 6.–7. stoletje, volna na platnu. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko.

UVOD

V Narodnem muzeju so 10. oktobra 2019 prvič predstavili arhivirane tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem po Kr. stkali Kopti, krščansko prebivalstva Egipta. Izdelane so iz lanu in volne, zanje pa so značilne žive barve. So eden najizrazitejših segmentov koptske umetnosti. Poleg fragmentov oblačil so se ohranili predvsem deli zastorov, pregrinjal in blazin. Koptske tkanine so dočakale današnje dni zahvaljujoč običaju, da so umrle pokopavali oblečene oziroma pokrite z blagom, ki v grobnicah in grobovih zaradi suhega podnebja ni propadlo.

NAJSTAREJŠA ZBIRKA SLIKOVITIH TKANIN V MUZEJU

Na ogled je več kot 50 tkanin, ki jih je muzej pridobil leta 1890 in so bile skoraj 130 let skrite v depojih ter sodijo med bolje ohranjene tovrstne zbirke v Evropi. Za razstavo, na kateri jih prvič strnjeno predstavljajo slovenski javnosti, so koptske tkanine strokovno obdelali in ovrednotili. Po besedah vodje razstavnega projekta Darka Kneza je bilo konec 19. stoletja v modi zbirateljstvo, še posebej veliko je bilo povpraševanje po predmetih iz Egipta, kjer so med arheološkimi izkopavanji naleteli tudi na koptske grobove. Kopti, etnično-verska manjšina v Egiptu, so potomci starih Egipčanov, ki niti po arabskem niti po turškem zavzetju niso prevzeli islama, temveč so ostali kristjani.

SIJAJNA OPRAVA ZA POSLEDNJE SLOVO

Kopti so svoje mrtve pokopavali oblečene. Kadar je pokojnik pripadal določeni eliti, so izdelali oblačila posebej za pogreb. Pogosteje pa je bil pokojnik pokopan kar v najlepši opravi, ki jo je premogel v času življenja. Plašči, šali in tudi zastori ali zavese pa so bili uporabljeni kot mrtvaški prti. Način pokopavanja v pesek in puščavsko podnebje sta po Knezovih besedah pripomogla, da so se tkanine ohranile vse do današnjih dni.

PREK NEMŠKIH POSREDNIKOV V NAŠE KRAJE

Deželni muzej za Kranjsko, predhodnik današnjega Narodnega muzeja Slovenije, je zbirko koptskih tkanin na pobudo kustosa Alfonza Müllnerja kupil od slikarja Karla Blumauerja iz Linza, ta pa je zbirko pridobil od vodilnega zbiratelja koptskih tkanin v 19. stoletju, Franza Bocka. Nemški teolog, arheolog in umetnostni zgodovinar Bock je nekaj časa bival v Egiptu in tam pridobil zavidljivo zbirko koptskih tkanin.

Müllner je v dopisu deželnemu odboru zapisal, da mu je Blumauer ponudil zbirko 52 tkanin iz 5., 6. in 7. stoletja, vendar je najnovejša analiza pokazala, da so tkanine nastale v obdobju od 3. do 10. stoletja. Po nakupu je bila zbirka večino časa spravljena v depoju. Na začetku šestdesetih let preteklega stoletja je bila ovrednotena in popisana v katalogu, tkanine pa so bile razstavljene v Beogradu in Zagrebu. V Ljubljani – razen manjše razstave ob nakupu – vse do odprtja te razstave še niso bile predstavljene javnosti.

Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije so konservirali v konservatorsko-restavratorski delavnici za tekstil Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Za pričujočo predstavitev so po Knezovih besedah k sodelovanju pritegnili domače in tuje strokovnjake, ki so zbirko obdelali z vseh vidikov in jo ovrednotili. Razstavo tako spremlja obsežna znanstvena publikacija. Tkanine iz lanu in volne so dobro ohranjene, vsaj glede na to, da so bile več kot tisoč let zakopane, nato pa 130 let v depoju, kjer so bili standardi nekoč precej drugačni kot danes. Vse so poškodovane, prvo nasilje nad njimi je bilo po Knezovih besedah storjeno že s tem, da so jih razrezali, poškodovala pa so jih tudi lepila, s katerimi so jih ob sestavljanju zbirk lepili na podlage. Kljub temu je mogoče še vedno razbrati motive in načine tkanja.

ZAKLJUČEK

Koptske tkanine so vir navdiha tudi za sodobne ustvarjalce. Spremljajoča razstava sodobnih tekstilnih in oblačilnih interpretacij KOPTI.TEX je nastala pod okriljem Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je rezultat večmesečnega dela študentk in študentov v okviru predmetov Oblikovanje tekstilij, Oblikovanje oblačil in Razvoj oblikovanja. Zaradi izrednega zanimanja je bila razstava v Narodnem muzeju na ogled vse do 21. junija 2020.

Viri: Wikipedija, Delo, Družina, fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja