V utrujajoči junijski vročini nam, ki smo čez polovico življenja, ne preostane drugega, kot da vsaj nekaj ur preždimo v prostoru, ohlajenem s klimatsko napravo in mirujemo. To je čas, ko si lahko ogledamo kakšen lahkoten kvizič na nacionalni televiziji in se počutimo slabo, ker ne vemo za vse priimke vrhunskih svetovnih smučarjev, ki jih morajo tekmovalci odkriti v zadnjem, tretjem krogu kviza. Pomnenje nepomembnih, nekoristnih in nepovezanih podatkov seveda ne odkriva ničesar drugega kot (ne)iznajdljivost sestavljalcev vprašanj, pri gledalcih pa spoznanje, da so tekmovalci najbolj bosi na področju biologije in literature.
Pa smo pri dijakih, ki so v teh dneh opravljali maturo, tudi iz slovenskega jezika. Založne izdajajo številne pripomočke (Slovenska književnost na maturi …), na strani Republiškega izpitnega centra so na razpolago stare izpitne pole … Dijaki morajo poznati velik del svetovne literature in dobršen kos domače. Ker so najslajše poti najkrajše, najraje preberejo skrajšano vsebino knjig. Tudi jim ne povedo, da imajo velik kos predpisanih literarnih del na portalu dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), kjer je mogoč dostop do gradiva s področja znanosti, umetnosti in kulture, njegovo nastajanje pa so omogočili Norveški finančni mehanizmi. Poleg tega obstaja tudi portal Europeana, kjer so gradiva dostopna v tujih jezikih. Ker dijaki najraje berejo na priročnih ekrančkih, bi bila uporaba teh portalov smotrna.
Naj se vrnem na kvize, ki na prvi pogled nimajo posebne zveze z našim šolanjem. Množica podatkov je najpomebnejša pri obeh. Da pa jih lahko hitro pozabimo, priča naslednji dogodek z junijskega kviza: voditelj najprej malo počeblja s tekmovalci, jih povpraša po poklicu, konjičkih … Tako je mlada tekmovalka na vprašanje, kaj je po poklicu, odgovorila, da je diplomirana lektorica. Močno upam, da tovrstne dame ne bodo šle čez moja besedila, kajti na vprašanje S katero črko se začne priimek avtorja romana Martin Kačur, ni znala odgovoriti.

Barica Smole