V 89. letu starosti je 3. marca 2023 umrl japonski pisatelj, nobelovec Kenzaburo Oe, literat, ki je veljal za kritika konformistične moderne družbe. V slovenščino sta prevedena dva njegova romana, Osebna zadeva ter Potrgajte poganjke, postrelite otroke. Pisatelj Kenzaburo Oe je bil znan po svojih miroljubnih in protijedrskih stališčih, pripadal pa je »generaciji pisateljev, ki jih je druga svetovna vojna globoko ranila, a so kljub temu upali na preporod«. Nobelovo nagrado je prejel že leta 1994. Kenzaburo Oe v svojih delih »s poetično močjo ustvarja domišljijski svet, v katerem se življenje in mitologija zlijeta v skrb zbujajočo sliko dilem, s katerimi se danes sooča človeštvo«, je pisalo v obrazložitvi Nobelove nagrade za književnost.
Pisatelj, ki poleg Jukia Mišime velja za najpomembnejšega japonskega avtorja po drugi svetovni vojni, je pisal pod vplivom francoskih eksistencialistov kot tudi ameriške literarne tradicije. V svojih delih se je ukvarjal z usodo posameznika v odtujeni, materialistično naravnani povojni družbi ter opisoval nasprotja med življem na s tradicijo zaznamovanim podeželju in bivanjem v velikih mestih.Pisatelja, ki se je rodil in odraščal na japonskem otoku Šikoku, ki ga je v svojih delih večkrat prikazoval kot mikrokozmos človeštva, so zaznamovale legende o lokalnih uporih, njegovo mladost pa je zasenčila tudi vojna z militaristično propagando. Po japonski kapitulaciji leta 1945 se je po pisanju AFP navdušil nad demokratičnimi načeli, ki so jih tedaj zagovarjale okupacijske sile ZDA. Pozneje je začel študirati francosko književnost na tokijski univerzi ter se poglobil v eksistencialistično filozofijo in renesančni humanizem. Že med študijem je začel pisati ter leta 1958 s knjigo Ulov (TheCatch) o temnopoltem ameriškem pilotu, ki so ga med drugo svetovno vojno zajeli japonski vaščani, prejel prestižno japonsko nagrado akutagawa za mlade avtorje. Zato ni nič čudnega, da se je že v začetku pisanja zavezal, da se bo osredotočal na obrobje družbe, in obljubil, da ne bo nikoli sodeloval z ljudmi na pozicijah moči.
Po letu 1963 je v svojih delih vedno več pozornosti namenjal stiskam ljudi, ki jih je tudi sam doživljal v svoji družini ob sinu, ki je bil duševno prizadet. Med njegova glavna dela uvrščajo romane Reja (1958), Osebna zadeva (1964) in Nogomet leta 1860 (1967), zbirke novel Naučite nas, kako naj premagamo našo norost (1969) in razpravo Zapiski iz Hirošime (1965). Leta 2013 je izdal roman Bannen Yoshikish (V poznem slogu). V njem opisuje potres, cunamije in jedrsko nesrečo na Japonskem leta 2011.
Fotografije so s spleta.
Viri: Večer, Dnevnik, Delo, STA itd.
Zbral in uredil: Franci Koncilija
