BLASFEMIČNA DESAKRALIZACIJA CANKARJEVIH HLAPCEV

(GLEDALIŠKA KRITIKA) (De)sakralizacija politične satire

UVOD   

Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom – Center za kulturo mladih sta že prvega julija 2021 v Festivalni dvorani v Ljubljani premierno uprizorila blasfemično predstavo po motivih Ivana Cankarja Hlapci. V parafrazirani predstavi kar mrgoli svetoskrunskih simbolov v neposredni navezavi na Cerkev, hlapčevstvo pa simbolizirata (kleče) plazenje in valjanje po rdeči preprogi pred oltarjem…

Cankarjeva politična satira iz leta 1910 je paradigmatično nacionalno besedilo, je kritična diagnoza naroda, ki naslavlja vsakokratni odnos do oblasti in politične razmere. Po Dušanu Pirjevcu je vprašanje o Hlapcih (oziroma hlapcih) vprašanje slovenskega naroda. Ponarodeli, klišeizirani slogani, kot je tisti »narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar«, so sev številnih interpretacijah skozi čas brali na novo in nikoli do konca prebrali. Cankar sam je zapisal, da je naredil veren portret takratnih slovenskih nadvse umazanih političnih razmer. Današnja dramatizacija Cankarjevih Hlapcev pa je gotovo najradikalnejši prikaz stanja slovenskega naroda, ki sto let po nastanku drame ostaja pravzaprav identičen, saj nobena uprizoritev nikakor ne more mimo političnega in mitskega.

980 Hlapci A

Pod režijsko taktirko Hlapcev se je podpisala znana poljska režiserka Maja Kleczewska. Predstava istoimensko satirično dramo Ivana Cankarja jemlje za osnovo, a ji vmes tudi kaj doda – predvsem se nanaša na sočasne družbenopolitične razmere. Kot pojasnjuje dramaturg predstave in umetniški vodja gledališča Goran Injac, je delo Maje Kleczewske zaznamovano z aktualiziranjem klasičnih dramskih tekstov. Maja Kleczewska, ki je na Poljskem znana tudi kot aktivistka, saj od blizu spremlja družbene in politične spremembe, je Cankarjevega protagonista v Hlapcih – nekonformističnega učitelja Jermana – postavila kot metaforo vseh zatiranih, ki se v letu 2021 borijo za svoje pravice.

Maja Kleczewska
Goran Injac

V Hlapcih je bilo pomemben sodelavec predstave občinstvo. Igralci so bili ozvočeni, gledalcem pa so ponudili slušalke in odločitev, prek katerega od treh kanalov želijo predstavo spremljati. Ustvarjalci so jo poimenovali kar muzej Slovenije, saj je bilo na odru mogoče videti veliko domačih podob in portretov naših znanih osebnosti. Scenograf Zbigniew Libera je med drugim uporabil tudi nekaj Plečnikovih elementov. Gostujoči dramaturg Łukasz Chotkowski  pa je v predstavi videl podobnosti med Cankarjevim in našim časom predvsem v tem, da je vzpon tradicionalne katoliške desnice vedno pomenil zaton napredne misli.

Zbigniew Libera
Lukasz Chotkowski

Kot je poudaril direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed, njihovi Hlapci niso klasična postavitev kanonskega dela slovenske dramatike, temveč ga glede na njegovo večno aktualnost vzamejo kot podstat ogledala, ki ga nastavljajo družbi.

ZAKLJUČEK

Nobenega dvoma ni, da so »najnovejšo predstavo« Cankarjevih Hlapcev parafrazirali poljski levičarski kulturni agitatorji! 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\BLASFEMIJA\afcd3214dbe4bbaf04e6677b140ccea5.jpg 

Blasfemija s križanim Jezusom

Pri tem pa ni čudno, da se jim je v besedilo »čisto slučajno« prikradlo kar nekaj političnih aktualizmov, ki pa so se hitro porazgubili v vsesplošnem, mestoma pamfletskem kopičenju znakov. Znake je bilo sicer težko dešifrirati, čeprav so delovali plakatno. Gledalce in poslušalce pa seveda politični agitatorji niso pozabili pozvati, da se naj prepustijo atmosferi skupnosti, ki se, prenasičena in utrujena, čedalje bolj pogreza v neobčutljivost in pasivnost … Sicer pa izpeljava motiva za takšno ceneno prireditev meji že na diskrepanco med politiko in brezbrižnim hedonizmom slehernika, da blasfemijo niti ne omenjamo.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer in s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja