DALMATINOVA BIBLIJA IZ GRADU BRDO V NUK

Grad Brdo pri Kranju

Vlada RS že nekaj časa obnavlja grad Brdo pri Kranju za protokolarne namene  v času predsedovanja Slovenije EU. Tako so po več kot pol stoletja našli pozabljeni izvod Dalmatinove Biblije, ki so jo na pobudo predsednika vlade RS Janeza Janše ob prazniku reformacije leta 2020 predali v hrambo Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Dragoceno knjigo je prevedel in leta 1584 izdal Jurij Dalmatin. Biblijo so umestili med druga dela zbirke protestantskih tiskov NUK, ki spadajo med najpomembnejše dragocenosti knjižnice NUK.

V 16. stoletju je slovensko slovstvo doživelo svoj prvi veliki vzpon. Dela protestantov so za tiste čase izhajala v razmeroma visokih nakladah, od 1.000 do 2.000 izvodov. Po ocenah strokovnjakov NUK-a pa Biblija sodi med najpomembnejša dela vse slovenske protestantske književnosti in ima neprecenljivo vrednost za slovenski jezik in kulturo. Jurij Dalmatin je Biblijo prevajal okoli deset let, tiskali pa so jo v Wittenbergu v Nemčiji okoli pol leta. Poznavalci protestantske literature ocenjujejo, da je bila odkrita Biblija prvotno v lasti barona Adama Egkha in hranjena na gradu Brdo, verjetno prav od izida leta 1584. Baron Adam Egkh jo je dobil v dar v zahvalo za podporo protestantskim deželnim stanovom.

Dalmatinova Biblija

NUK hrani večje število izvodov Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Med njihovimi najpomembnejšimi nekdanjimi lastniki in anotatorji so Jurij Tain s Strmola, Doroteja Bohorič, Žiga Zois, Jernej Kopitar, Ivan Vrhovnik in Tomo Zupan. Izvod Biblije z Brda je izvrstno ohranjen, so sporočali iz NUK. Vezan je v galunsko kožo.

Adam Bohorič
Proste zimske urice

Na sprednji platnici ima slepo vtisnjen Luthrov doprsni portret, na hrbtni platnici pa Melanchthonov portret. Dalmatinovo Biblijo je NUK dobil v hrambo v letu, ko smo se spominjali 500. obletnice rojstva Adama Bohoriča, s čigar slovnico je, kot je ob tem zapisal dr. Kozma Ahačič, raziskovalec zgodovine slovenskega jezika in jezikoslovja, slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument svojega obstoja. Njegova slovnica Proste zimske urice iz leta 1584 velja za prvo slovensko slovnico.

Fotografije so s spleta.

Vir: Družina, november 2020

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.