Že sredi maja so v Jakčevem domu v Dolenjskem muzeju v Novem mestu odprli odmevno razstavo del Novomeškega slikarja Josipa Germa (1869–1950). Z razstavo ob 150-letnici slikarjevega rojstva Dolenjski muzej po razstavah del Ivana Vavpotiča in Božidarja Jakca nadaljuje razstavni niz, posvečen Novomeškim slikarjem realistom. Odprtja razstave, ki je bilo 17. maja 2019, se je udeležilo okoli sto ljudi, večinoma ljubiteljev slikarske umetnosti. Ob tej priložnosti so izdali zelo lep katalog. Germova razstava bo na ogled do 10. avgusta. V nadaljevanju objavljamo uvodni govor ugledne umetnostne zgodovinarke in kustosinje Katarine Dajčman, ki je razstavo tudi pripravila.
Spoštovani gostje, slikarjevi dediči, vsi ljubitelji umetnosti,
22. februarja letos je minilo 150 let od rojstva slikarja Josipa Germa (1869–1950), čigar življenjska pot je bila tesno povezana z Novim mestom, saj je imel pomembno vlogo v kulturni zgodovini tega območja. V počastitev tega jubileja se v Dolenjskem muzeju umetnika spominjamo s pregledno razstavo njegovega življenjsko-ustvarjalnega opusa.
Josip Germ se je rodil leta 1869 v Adlešičih v Beli krajini, mladost pa je preživel v Novem mestu, kamor se je družina preselila konec osemdesetih let 19. stoletja. Že v času šolanja na novomeški gimnaziji je pokazal nagnjenje k samostojnemu likovnemu izrazju, zato ne preseneča, da se je po maturi odločil za študij slikarstva. Z uspešno opravljenim sprejemnim izpitom se je vpisal neposredno v drugi letnik Akademije za likovno umetnost na Dunaju ter tako pričel svojo slikarsko pot. Ta ga je nato v želji po novem znanju in raziskovanju vodila v eno tedanjih najpomembnejših evropskih kulturnih žarišč, velemestno Prago, kjer so kot rezultat prilagajanja miljeju ter takratnim umetnostnim spodbudam nastala njegova najbolj uglajena dela, v katerih je dosegel svojo najvišjo umetniško raven.
Danes Josipa Germa uvrščamo med predstavnike realističnega načina slikanja, saj je v svojih upodobitvah v duhu akademske podstati stremel k čim večji tehnični popolnosti, pri tem pa ostal tematsko tradicionalen. Tudi v obdobju na prelomu 19. v 20. stoletje, ko so v razumevanju likovnega ustvarjanja nastajale vse večje diferenciacije tako med slikarji kot tudi med kritiki, je neomajno vztrajal v svoji osnovni likovno-nazorski opredelitvi in se ni priključil nobeni od umetniških skupin moderne. Tudi zato mu v slovenski likovni umetnosti pripada povsem svojsko mesto.
Na vrhuncu svoje ustvarjalne moči, leta 1898, je v Ljubljani pripravil prvo samostojno razstavo, v času, ko so bile te še redkost in je to pred njim storila le še Ivana Kobilca. S tem pogumnim in samozavestnim dejanjem je uspešno opozoril nase ter zbudil zanimanje in odobravanje likovne kritike in širše javnosti. Odmevni predstavitvi je nato sledilo prvo večje reprezentančno oziroma javno naročilo ljubljanske mestne občine, ki je Germu zaupala upodobitev zgodovinskega dogodka, ko je Ljubljano po potresu v letu 1895 obiskal cesar Franc Jožef I. Slika velikega formata z večjo figuralno kompozicijo, kjer v prvem planu izstopajo anatomsko pravilne, skoraj akademsko idealno obdelane postave, je vrsto let visela v ljubljanskem magistratu, danes pa jo lahko vidite na razstavi.
Nesebična domovinska ljubezen je slikarja po 16 letih bivanja v tujini privedla v domovino, saj je sprejel službo profesorja risanja na novomeški gimnaziji. Kar 32 let predanega pedagoškega dela je tako posvetil številnim rodovom novomeških gimnazijcev, med katerimi so bili tudi akterji kulturno-umetniške manifestacije, ki jo danes poznamo pod imenom Novomeška pomlad. Zaradi predanosti pedagoškemu delu je žal poredkoma nastopal v javnosti kot slikar, toliko bolj pa se je udeleževal društvenega in kulturnega življenja v dolenjski metropoli, pri čemer se je izkazal za vsestransko dejavnega človeka z več različnimi interesi in sposobnostmi ter za vnetega organizatorja in akterja novomeške kulturne zgodovine.
Spoštovani, z namenom kar najširše pričevalnosti je razstava ob 150-letnici slikarjevega rojstva zasnovana tako, da prikazuje likovno ustvarjanje Josipa Germa v splošnem pregledu in je sinteza vseh njegovih slikarskih prizadevanj, poznanemu in dostopnemu gradivu adekvatno. Iz sicer dokaj homogenega opusa izbrana dela kažejo njegove začetke, odzive na sočasne evropske tokove na prelomu stoletja ter dela, nastala v času, ko se je zaradi pedagoške in vsestranske kulturne dejavnosti slikanju posvečal vedno manj. Širših raziskav, zbiranja podatkov o slikarju in njegovih delih za razstavo in pripravo kataloga ne bi mogli opraviti brez naklonjenosti številnih posameznikov in ustanov, zato mi dovolite na koncu kratko zahvalo. Iskrena hvala dedičem Germove zapuščine, ki so popolnoma nesebično in z veliko vnemo podpirali naše delo, saj so Dolenjskemu muzeju podarili vsa slikarjeva dela ter nam pomagali poiskati nekatera druga slikarjeva dela v zasebni lasti. Tudi z njihovo pomočjo smo v katalogu, ki je izšel ob razstavi, zbrali in reproducirali 300 slikarjevih del. Hvala tudi vsem zasebnim lastnikom, ki ste z zavestjo, da vrhunci človeške ustvarjalnosti pripadajo vsem in nas vse bogatijo in je zato prav, da so na ogled javnosti, oplemenitili našo razstavo. Hvala gospe Tatjani Matjašič iz Ljubljane, ki je našemu muzeju prijazno podarila eno slikarjevo delo in s tem plemenitim dejanjem obogatila našo zbirko slikarjevih del. Hvala tudi oblikovalki kataloga Katji Keserič Markovič in seveda sodelavcem za vso pomoč pri pripravi ter postavljanju razstave.
Skupaj smo tako strnili dosedanje vedenje o življenju in delu Josipa Germa in tako v najboljšem duhu zaznamovali spomin nanj.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
(Gradivo in fotografije je posredovala organizatorica razstave, kustosinja Katarina Dajčman.)
Zbral in pripravil: Franci Koncilija
