Z ministrstva za kulturo so 4. decembra 2020, ob obletnici rojstva najpomembnejšega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, sporočili dobitnike Prešernove nagrade in nagrad Prešernovega sklada. Prejemnika Prešernove nagrade za leto 2021 sta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Nagrade Prešernovega sklada za leto 2021 pa so prejeli pesnik, esejist in kolumnist Brane Senegačnik, violinistka Lana Trotovšek, gledališki režiser Tomi Janežič, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, slikar Sandi Červek ter arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Številčnemu upravnemu odboru Prešernovega sklada predseduje slikar, likovni teoretik, doktor filozofije in izredni član SAZU Jožef Muhovič, podpredsednica pa je mezzosopranistka, koncertna in operna pevka Bernarda Fink Inzko. Nagrade bodo nagrajencem podeljene 7. februarja 2021 na predvečer Prešernovega dne.
PISATELJ FERI LAINŠČEK IN ARHITEKT MARKO MUŠIČ
Pisatelj Feri Lainšček je nagrado prejel za delo na področju literature (romani, pesniške zbirke, kratka proza, dela za otroke in mladino, filmski scenariji, radijske igre). »Lainščkovi literarni dosežki s svojo visoko umetniško vrednostjo že skoraj 40 let pomembno bogatijo zakladnico slovenske kulture,« je navedeno v utemeljitvi.
Arhitekt Marko Mušič, po rodu Novomeščan, pa je bil nagrajen za življenjsko delo na področju arhitekture, v katerem v slovenskem in širšem prostoru Balkana deluje že skoraj 60 let in v njem zaseda prav posebno mesto. Med drugim je arhitekturno zasnoval novo draveljsko cerkev ter spominski park Teharje. V utemeljitvi med drugim piše, da je »izjemen risar in samosvoj arhitekturni potohodec ter humanist, prepoznaven v posebni, včasih kontroverzni drži, ki vztraja proti toku časa in arhitekturnim trendom ter še vedno lovi duha arhitekture za vse čase«.
PESNIK BRANE SENEGAČNIK
Med šesterico nagrajencev Prešernovega sklada je nagrado prejel tudi pesnik, esejist in redni kolumnist mesečne priloge tednika Družina Slovenski čas Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, ki je izšla pri založbi Slovenska matica. »V tej svoji sedmi zbirki Brane Senegačnik ostaja zvest drži, ki jo goji in tenkočutno poglablja vse od svojih pesniških začetkov leta 1991, ko je izšel njegov pesniški prvenec Srčni grb. Zanjo je značilno usmerjanje ustvarjalne pozornosti v pokrajino notranjega. V tem Senegačnik, sicer tudi klasični filolog, prevajalec, esejist in kolumnist, kljubuje času, ki od poezije pričakuje predvsem angažirano držo, in ostaja vodilni lirični pesnik svoje generacije. Ko rečemo lirični, mislimo na specifični register znotraj širokega polja poezije, za katerega je značilno osredotočanje na povsem osebne doživljaje pesniškega subjekta, ki je tu skorajda povsem zlit s pesnikovo osebnostjo. Čeravno v živem stiku z okolico, iz katere zajema podobe, besede in oblike, ostaja njegovo sidrišče čutenje, čustvovanje in mišljenje, h katerim se vselej vrača kot k najbolj temeljnemu in resničnemu modusu bivanja v svetu, ki je pri Senegačniku obenem tudi mesto srečanja s presežnim,« je v recenziji, objavljeni v Slovenskem času, zapisala Miljana Cunta.
Fotografije so s spleta.
Vir: Delo, Družina, STA, Dnevnik.Zbral in uredil: Franci Koncilija
