RAZMIŠLJANJE OB MINULI 110. OBLETNICI ROJSTVA PISATELJA MIŠKA KRANJCA

 Petnajstega septembra je minilo 110 let od rojstva slovenskega pisatelja in urednika Miška Kranjca. Rodil se je v Veliki Polani v Prekmurju v revni kmečki družini, ki ni imela svoje zemlje. Kranjec se je že na gimnaziji začel ukvarjati s pisanjem in novinarstvom. Po poroki se je vrnil v domače kraje, na prešerno prekmursko ravnico, kjer se je s »peresom v roki« začel boriti za socialne in kulturne pravice prekmurskega kmečkega življa. Med drugo svetovno vojno je bil odločen nasprotnik Madžarov, ki so okupirali Prekmurje, zato je leta 1944 odšel v partizane, kjer je pretežno deloval v osvobojeni Beli krajini.

ŽIVLJENJE

Po vojni je bil dva mandata predsednik Društva slovenskih pisateljev, bil je prvi direktor Cankarjeve založbe ter Slovenskega knjižnega zavoda. Leta 1953 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, čez šest let pa so ga izvolili za glavnega urednika Prešernove družbe. Takrat se je počutil zelo zapostavljenega in pozabljenega od vseh, ob strani sta mu stala samo Mile Klobčič in Ivan Potrč.

KRANJČEV USTVARJALNI OPUS

Miško Kranjec je že pri sedemnajstih letih objavil prvo črtico, pozornost kritike pa je vzbudil z novelo Smehljaj (1930). Vse življenje je ostal zvest svojemu realističnemu, a lirskemu pisateljskemu slogu, s svojimi literarnimi deli pa je Sloveniji predstavil življenje in delo rojakov iz Prekmurja. Njegova najimenitnejša dela so: Težaki (1932), Sreča na vasi (1933), Povest o dobrih ljudeh (1940),Imel sem jih rad (1953), Mladost v močvirju (1962), Strici so mi povedali (1974) in druga. Po njem so imenovali ulice v Celju, Lendavi, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Turnišču, šoli pa v Veliki Polani in v Ljubljani.

NAGRADE IN PRIZNANJA

Miško Kranjec je prejel naslednje nagrade in odlikovanja: red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo (1945), red dela (1945), red jugoslovanske zastave z lento (1947), red republike z zlatim vencem (1960) in dve Prešernovi nagradi: za roman Mladost v močvirju (1964) in za življenjsko delo na literarnem področju.

DOGODKI OB PISATELJEVEM JUBILEJU

Poleg številnih dogodkov, ki so jih v tem letu že pripravili, so se pisatelja na predvečer njegovega rojstva še posebej slovesno spomnili v Veliki Polani. V Domu krajanov so pripravili znanstveni simpozij z naslovom Poetika, poetičnost in podoba v delih Miška Kranjca, na Kranjčevi domačiji pa je bila slavnostna akademija. Pokrovitelj vseh dogodkov je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Miško Kranjec je umrl 8. junija 1983 v Ljubljani, pokopali pa so ga v Veliki Polani.

(Vir: Wikipedija)

Pripravil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.