Slovenska matica (SM), naša najstarejša posvetna kulturna in znanstvena ustanova, je 4. februarja 2019 slovesno proslavila 155 let (1864–2019) svojega obstoja in delovanja. V tem obdobju je pomembno pripomogla k ustanovitvi Univerze v Ljubljani ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Nastala je na pobudo slovenskih rodoljubov, da je v časih tuje vladavine skrbela za ohranjanje in širjenje našega jezika, kulture in znanosti.
Tako s svojimi vrhunskimi strokovnimi in znanstvenimi knjigami že več kot stoletje in pol predstavlja najnovejša domača odkritja, analize in spoznanja ter v slovenske domove prinaša ljubezen do knjige in domačega jezika, zavest o potrebi po zaščiti naše kulturne in naravne dediščine ter osvajanju in pridobivanju novih znanj. Častni pokrovitelj jubilejnega dogodka je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
UVOD
Slovenska matica je v svojem koledarju za navadno leto 1865 zapisala:Matica mlada, naj Bog te živi. Preskrbno bogato do konca nam dni. Podpora ti bodi: ognjena mladost, podpora ti bodi:premodra krepost; in »mati« nam draga, in svitlo »ognjišče«, in »mačica« marna, in zlato »svetišče«…Cvetite ko roža, cvetite ko hrast – premilo, orjaško – in domu na čast!
DAN ODPRTIH VRAT
V dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu se je že ob 9. uri zjutraj zbralo okoli sto članov in njenih simpatizerjev, med njimi tudi razred slovenskih dijakov iz Trsta. Uvodoma je predsednik Slovenske matice izr. prof. dr. Aleš Gabrič pozdravil prisotnega predsednika Slovenije Boruta Pahorja in vse ostale udeležence. Poudaril je pomembnost vloge Slovenske matice pri prepoznavanju Slovenije in slovenskega naroda, ki ga je vedno povezovala klena slovenska beseda in knjiga. Predsednik Pahor pa je v nadaljevanju izrazil zadovoljstvo, da so odnosi med državo in Slovensko matico zgledni, ter opozoril na pomen permanentne izgradnje državljanstva in slovenske suverenosti in vse prisotne povabil k negovanju samozavesti in utrjevanju samopodobe Slovencev. Država Slovenija je naš temelj, tako kot je bila to Slovenska matica od začetka do danes.
PESTER IN ZANIMIV PROGRAM
V nadaljevanju je mag. Daniela Juričič Čargo predstavila problematiko zapuščine Slovenske matice v arhivih in knjižnicah, s posebnim poudarkom na gradivu v Arhivu Republike Slovenije, kjer je več deset tisoč enot enkratnega in neprecenljivega arhivskega gradiva. Mag. Marijan Rupert iz NUK-a pa je za uvod povedal, da je sleherni muzej varen prostor za nevarne ideje… Na zanimiv način je predstavil problematiko arhiva založbe Slovenska matica v Narodni in univerzitetni knjižnici v obdobju 1945–2011. Povojni revolucionarni slovenski vladi se je zdela Slovenska matica zaostala in meščanska ustanova, zato je njeno premoženje nacionalizirala in uvedla strog ideološki nadzor, ki ga je »kot stric v ozadju« usmerjal Josip Vidmar.V naslednjih urah je mag. Damjana Zelnik predstavila ustanovnega predsednika Slovenske matice barona Antona Zoisa, dr. Željko Oset je govoril o odnosih med Janezom Bleiweisom in Slovensko matico, dr. Ignacija Fridl Jarc pa je predstavila vlogo pisatelja Frana Levstika kot tajnika Slovenske matice.
Med enajsto in dvanajsto uro je nekdanji dvakratni predsednik Slovenske matice akad. prof. dr. Milček Komelj na poduhovljen, na trenutke eruditski in duhovit način predstavil avtorje in umetniške slike predsednikov Slovenske matice, ki so razstavljene v prostorih matice, ter prisotne popeljal na ogled po razstavi, kjer je poglede še posebej privlačila slika nekdanjega predsednika SM pesnika Otona Župančiča .
V popoldanskem delu dneva odprtih vrat pa se je zvrstilo še veliko zanimivih predavanj in pogovorov z najrazličnejših področij delovanja Slovenske matice. To so bili naslednji pogovori: filozofi Tine Hribar, Marko Uršič in Gorazd Kocjančič so se pogovarjali O nesmrtnosti in neumrljivosti, astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter je predstavil Mnogodimenzionalno vesolje, ddr. Marija Stanonik je predstavila svojo najnovejšo knjigo Slovenska kultura v znamenju čebele itd. Sledili so predavanja in pogovori o problemih slovenske zakonodaje, o kulturi in raziskovalnih dejavnostih porabskih in koroških Slovencev ter Slovencev v Italiji, o pridihu renesanse v literaturi in glasbi, pozno ponoči pa je predsednik Slovenske matice izr. prof. dr. Aleš Gabrič podal zaključno besedo in tako zaključil pester in duhovno zelo bogat dan odprtih vrat Slovenske matice ob njenem 155. jubileju.
(Fotografije: Franci Koncilija in s spleta)
Pripravil: Franci Koncilija
