V Narodni galeriji v Ljubljani so v sredo 30. novembra 2022 odprli razstavo Matej Sternen (1870–1949). Slikar Matej Sternen je po mnenju umetnostnih kritikov najbolj plodovit izmed četverice »slovenskih impresionistov« in bo tako po skoraj pol stoletja ponovno dobil poseben retrospektivni fokus, obsežno tridelno razstavo, na treh različnih lokacijah znotraj kompleksa Narodne galerije, ki razgrinja nova premišljevanja in spoznanja o njegovem ustvarjalnem opusu. Evidenca Sternenovih del je s to novo monumentalno predstavitvijo bogatejša za skoraj sto naslovov. Razstava, ki jo je pripravil ugledni kustos dr. Andrej Smrekar, bo na ogled do 9. aprila 2023.
Sternen je spoznal francoske impresioniste že med študijem na Dunaju leta 1893, podrobneje pa med letoma 1899 in 1905, ko je živel v Münchnu, poletja pa preživljal doma. Nekaj časa so tam študirali še drugi kasnejši slovenski impresionisti: Rihard Jakopič, Matija Jama in Ivan Grohar. Sternen je večino časa deloval v zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta, kjer se je ukvarjal z interieri in človeško figuro. Izbor meščanskih motivov in poudarjanje telesnosti sta ga že takrat ločevala od omenjenih treh kolegov, ki so bili predvsem krajinarji. Matej Sternen je tudi edini med slovenskimi impresionisti, ki je dokončal akademijo na Dunaju.S sliko Rdeči parazol, ki je študija doživljanja sveta v naravni svetlobi, ki ustvarja barvne sence, zakrije pa podrobnosti in razgradi oblost figure, pa je dokazal, da je univerzalni impresionistični slikar.
Z Rdečim parazolom Sternen ni le dohitel kolegov, temveč je s tematiziranjem meščanskega preživljanja prostega časa ustvaril edinstveno moderno in urbano podobo. Slika je bila izpostavljena na več razstavah, tako v Franciji kot v Italiji, na katerih je bil motiv dame z rdečim senčnikom postavljen ob bok Sternenovim sodobnikom, kot sta bila Lovis Corinth in Nadežda Petrović, in starejšim mojstrom z Édouardom Manetom in Augustom Renoirjem na čelu.
»Z razstavo zbiramo nova spoznanja o Sternenovem delu, opozarjamo na nerešena vprašanja njegovega ustvarjalnega opusa in z množico umetnin in podatkov na enem mestu prispevamo drugačne interpretacije umetnikovega ustvarjanja,« je povedal avtor razstave dr. Andrej Smrekar.
Ko se je Matej Sternen po študiju in delu na Dunaju in vMϋnchnu leta 1907 vrnil na Kranjsko, se je takoj priključil Jakopičevemu umetniškemu klubu Sava, skupini slovenskih slikarjev, ki so zaganjali umetniško življenje v Ljubljani, kjer pa ni deloval dolgo. Šele ko je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani uspešno saniral poškodovane freske Matevža Langusa, pa je postal širše prepoznaven in popularen slikar. Pri razstavljenih Sternenovih risbah v Narodni galeriji so kustosi izpostavili, da je umetnik skoznje vzdrževal svojo drugačnost in identiteto.Bile so mu pripomoček za študij in risarsko rutino. Ohranile so se v skicirkah, med katerimi so tudi risbe njegove soproge, prav tako slikarke. Sternen je bil tudi pionir in vodilni slovenski restavrator prve polovice 20. stoletja. Matej Sternen je bil tudi zelo ugleden restavrator slik za Narodno galerijo.
Tako so v obsežnem katalogu k razstavi predstavljena Sternenova izhodišča, njegovo slikarstvo, risba in grafika ter restavratorsko delovanje. »Popisana je literatura in vse slike, ki so jih strokovnjaki v Narodni galeriji v letih priprav na razstavo dokumentirali v ustanovi. Teh dokumentov je kar 446,«so poročali avtorji razstave. Pri postavljanju razstave so galeriji pomagali številni zasebni lastniki Sternenovih slik ter različne muzejske in raziskovalne ustanove.
Fotografije so s spleta.
Vira: Delo in Dnevnik
