Dr. Vilma Purič, Slovenka, ki živi in ustvarja v Trstu, je leta 2018 uspešno doktorirala s področja literarnih ved. Na tej podlagi je nastala obsežna monografija z naslovom Sodobne tržaške pesnice, ki jo je letos jeseni objavila tržaška založba Mladika. Dr. Vilma Purič je po diplomi iz slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa še diplomi z leposlovne fakultete tržaške univerze, stopila na pedagoško pot. Trenutno poučuje slovenščino na Državnem izobraževalnem zavodu Jožef Stefan v Trstu. Potem ko je izdala dva romana (Burjin čas, 2009, in Brez zime, 2011),se je Puričeva uveljavila predvsem kot recenzentka, avtorica spremnih besed in literarna kritičarka. Srečanje je povezovala Nadia Roncelli, urednica knjižnih izdaj pri založbi Mladika.
PREDSTAVITEV KNJIGE
Na predstavitvi tržaške založbe Mladika, ki je bila v torek, 22. septembra 2020, so poleg drugih številnih edicij slovesno predstavili tudi obsežno monografijo dr. Vilme Purič. V pozdravnem nagovoru je vse prisotne pozdravil predstavnik Mladike Ivo Jevnikar, s svojimgovorom pa je nadaljeval predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, ki je poudaril moč slovenske zamejske književnosti, tako na Tržaškem in Goriškem kot na Koroškem in Štajerskem. Poudaril je, da Ljubljana morda še vedno ne razumne, da je bil Trst vedno ali skoraj do najnovejše dobe večje mesto od sedanje slovenske prestolnice, v njem in okolici je živelo več Slovencev, kot je imela Ljubljana sploh vseh prebivalcev, imel je svoj Narodni dom, svoj dnevni in revijalni tisk, svoje šolstvo in seveda svoje ženske, ustvarjalke, literatke, emancipiranke, kot jih je – sicer posejane bolj poredko – imela Ljubljana.
V nadaljevanju je Nadia Roncelli predstavila sijajno knjigo dr. Vilme Purič, pri čemer je poudarila, da smo s to knjigo vstopili v svet, ki ga centralna Slovenija in Ljubljana ne poznata niti ne priznata. Puričeva s to knjigo ni presegla zgolj slovenskega zamejskega prostora, ampak je sprejela pod streho slovenskih tržaških pesnic tudi italijanske pesnice. Roncellijeva je v nagovoru še dejala, da je dr. Vilma Purič v knjigo vnesla prepletanje najrazličnejših kultur v Trstu z vsemi konflikti. Eksperti ugotavljajo, da sta v knjigi opisana širši zgodovinski kontekst literarnega dogajanja in inštrumentarij, s poudarkom na feministični literaturi in študijah spolov, tako rekoč novih spoznanj in definicij modelov spolne identitete, s čimer povojna generacija pesnic pravzaprav nadaljuje ambientalno, socialno in ustvarjalno-intelektualno držo žensk, kakršno bi v Ljubljani pred drugo svetovno vojno lahko opazili okrog revije Ženski svet.
MONOGRAFIJA PURIČEVE JE KOT MILOST IN ODREŠENJE
Avtorica knjige dr. Vilma Purič ni pesnica in ne pozna pesniške zavisti, rivalstva, ega, pozna pa moč ustvarjalnosti prozne erotike kot avtorica dveh romanov: Burjin čas in Brez zime. Ve in čuti, kaj je ustvarjanje, ki ga dolga leta spremlja kot literarna kritičarka ter esejistka (Pesniki pod lečo), in to se pri prebiranju njene knjige pozna. Knjiga Sodobne tržaške pesnice je knjiga primerjalno-raziskovalne zrelosti, ki povezuje vse ustvarjalno izvorno, pogumno, moderno, če že ne kar avantgardno, in seveda vse, kar presega čas in prostor, vse konvencije, ter daje pesnicam nov, samosvoj profil, vsebino, izpoved, čutenje, moč, pogum, občutljivost, invencijo, fantazijo, emocijski razpon …, lahko bi rekli milost in po svoje še odrešenje. Med slovenskimi pesnicami je Puričevi najljubša Irena Žerjal z enajstimi pesniškimi zbirkami, potem Ljubka Šorli in Bruna Marija Pertot …, med italijanskimi Lina Galli in Anita Pittoni in druge. To so pesnice, ki odlično obvladajo tako italijanščino kot slovenščino.
ZAKLJUČEK
Knjiga ima uvod z opisom teoretskih izhodišč, potem pa sledi zgodovinski in kulturni kontekst: Trst zaprto ali odprto mesto? Zgodovinski pregled dogodkov od konca druge svetovne vojne do zaščitnega zakona (14. 2. 2001). Sledi poglavje Rekonstrukcija slovenskega kulturnega sistema na Tržaškem po letu 1945, medtem ko je najobsežnejši pregled pod naslovom Žensko ustvarjanje v Trstu od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Nobenega dvoma ni, da se je Slovenka dr. Vilma Purič v Trstu odlično pesniško emancipirala, morda bi primerjalno veljalo potegniti še vzporednico s centralno Slovenijo in njeno vse bolj udarno feminizacijo, ne nazadnje z množico festivalov idr.
Viri: Večer in Delo, fotografije pa so s spleta
Avtor: Marijan Zlobec
