ZAČETEK ŠKOFOVSKE SINODE V VATIKANU O SINODALNOSTI V KATOLIŠKI CERKVI

UVOD

V Rimu, natančneje v Vatikanu, se je z darovanjem svete maše papeža Frančiška v nedeljo 10. oktobra 2021, začela   sinoda o sinodalnosti Cerkve, ki jo je papež poimenoval Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Sinoda bo potekala v rimski škofiji ter po vseh škofijah vesoljne katoliške Cerkve po vsem svetu in bo predvidoma trajala tri leta, tako dolgo, kot je potekal zadnji, to je II. Vatikanski koncil (1962 – 1965). Prvi zaključek rednega zasedanja škofovske sinode bo predvidoma oktobra 2023, nato bo sledilo še enoletno obdobje uresničevanja sklepov, ki bo ponovno vključevalo sodelovanje vseh krajevnih Cerkva. 

Od 17. oktobra 2021 dalje pa se bodo sinode začele tudi v vsaki krajevni Cerkvi oziroma škofiji, tudi v Sloveniji, kjer imamo dve metropoliji (nadškofiji) v Ljubljani in Mariboru, ter štiri škofije v Kopru, Novem mestu, Celju in Murski Soboti. Ob tem je glavni tajnik sinode, malteški kardinal nadškof Mario Grech, o sinodi povedal:»Cerkev je sinodalna zato, ker je občestvo, božje ljudstvo pa jo bo uresničevalo od spodaj navzgor!«

https://katoliska-cerkev.si/img/news/2021/10-oct/a0809de95452959ccc75c9c9c1bb31b2a2ee4423.jpg

Začetek zasedanja škofovske sinode v Rimu

TRI KOMISIJE ZA DELO SINODE

Tajnik škofovske sinode kardinal Mario Grech je pred začetkom sinode imel številna srečanja s krajevnimi škofi iz vsega sveta, katera je označil kot »zelo dragoceno in rodovitno vajo v škofovski kolegialnosti«. S tem pristopom so želeli predati sporočilo, da je tudi v tej začetni fazi pomembna sinodalna vključenost vseh. Na podoben način so sodelovali tudi s kurijo v Rimu, preko pogovorov z različnimi dikasteriji. V pripravi na sinodo so ustanovili štiri komisije:  

1) Komisija za teološko poglobitev

2) Komisija za duhovno rast cerkvenih občestev 

3) Komisija za metodologijo

4) Komisija za komunikacije.

 V nadaljevanju je kardinal Mario Grech poudaril, da sta pri sestavljanju pripravljalnega dokumenta izrednega pomena skrbnost in natančnost. Poudaril je, da je tema sinodalnosti, ki jo je sveti oče izbral za 16. redno zasedanje, kompleksna, saj govori o občestvu, soudeležbi in poslanstvu. »To so vidiki Cerkve, ki je konstitutivno sinodalna in Sveti Duh nam naroča, naj gremo v smeri sinodalne Cerkve.« je dejal papež Frančišek v svojem govoru ob 50-letnici ustanovitve škofovske sinode. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\4 - ŠKOFOVSKA SINODA V RIMU\GLAVNI TAJNIK SINODE MARIO GRECH.jpg

Glavni tajnik sinode kardinal Mario Grech s papežem Frančiškom

V nadaljevanju intervjuja je tajnik škofovske sinode kardinal Mario Grech opozoril, da mnogi mislijo, da je sinodalnost papeževa kaprica. Dejansko pa se je med mnogimi srečanji jasno pokazalo, da je sinodalnost oblika in stil prvotne Cerkve in v duhu II. Vatikanskega koncila, saj je vatikanski koncil z gibanjem »vrnitev k izvirom« – ressourcement – želel ponovno uvesti ta model Cerkve, ne da bi se odpovedali katerikoli izmed pomembnih pridobitev Cerkve v drugem tisočletju.

»Če želimo biti zvesti izročilu – in koncil je potrebno razumeti kot novejšo fazo izročila – moramo pogumno stopati po tej poti sinodalne Cerkve. Sinodalnost je kategorija, ki najbolje povezuje vse koncilske teme, ki so si bile v obdobju po koncilu pogosto nasprotujoče,« 

je poudaril kardinal Grech in pri tem omenil primer ekleziološke kategorije Božjega ljudstva. Le-ta je bila pogosto nasprotujoča hierarhični ureditvi, pri čemer je bil poudarek na delujoči Cerkvi od spodaj navzgor.

IZJAVA NUNCIJA SPEICHA O SINODALNOSTI CERKVE

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\4 - ŠKOFOVSKA SINODA V RIMU\e95494a64644882e38bc-jean-marie-antoine-joseph-speich.jpeg

Nuncij v Sloveniji, nadškof msgr. Jean-Marie-Speich

Apostolski nuncij v Sloveniji nadškof msgr. Jean-Marie-Speich je o sinodi povedal: 

»Sinoda pomeni biti skupaj, razmišljati skupaj in hoditi skupaj! Papež želi, da Cerkev, ki je božje ljudstvo, razmišlja o realnosti življenja, da se sprašuje, kje smo, in da brez strahu hodimo skupaj z Jezusom! Sinodalnost, ki pooseblja svetost Božjega ljudstva pa je tudi v tem, da pomagamo drug drugemu, da bi bili vsi vedno bolj sveti.  

IZJAVA NOVOMEŠKEGA ŠKOFA  ANDREJA SAJETA

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\4 - ŠKOFOVSKA SINODA V RIMU\NM ŠKOF - ANDREJ SAJE.jpeg

Drugi novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, je o sinodi povedal:

»Sinoda je razmišljanje in refleksija o Cerkvi. Kako vidimo vsak svojo vlogo, kje smo, s kakšnimi izzivi se srečujemo? Papež Frančišek je ob evangeliju ene od preteklih nedelj, kjer Jezus vpraša učence, kaj pravijo ljudje, kdo je Sin Človekov, dejal, da je potrebno o izzivih Cerkve najprej vprašati naše vernike. Sam sinodo vidim kot priložnost za ozaveščanje dosedanje poti in bolj učinkovito načrtovanje za prihodnost. Pri tem ne gre zgolj za razumsko razpravljanje in načrtovanje, sinoda je vzporedno tudi duhovna in molitvena pot, ki podpira naše raziskovanje in načrtovanje«.

BOŽJE LJUDSTVO IN II. VATIKANSKI KONCIL

Opoldanska molitev na Trgu sv. Petra

Božje ljudstvo na Trgu sv. Petra v Vatikanu

Takšne interpretacije povezanosti božjega ljudstva in II. vatikanskega koncila, se po mnenju tajnika škofovske sinode mnogi bojijo. Vendar pa je ob tem poudaril, da se ne smemo zaustavljati ob interpretacijah, posebej če le-te vodijo v delitev duhov. 

»Potrebno je sprejemati pridobitve koncila, ki jih je prinesel s tem, ko je zgolj pravni, hierarhični, institucialni vidik ekleziologije združil z bolj duhovnim, teološkim, zgodovinsko-zveličavnim. 

Božje ljudstvo drugega vatikanskega koncila je ljudstvo, ki roma proti Božjemu kraljestvu.

 Ta kategorija je omogočila, da se celoto krščenih ponovno razume kot dejavni subjekt življenja Cerkve. In ne tako, da bi ta kategorija zanikala vlogo pastirjev ali papeža, ampak s tem, da jih je postavila kot počelo enosti krščenih: škof v svoji Cerkvi, papež v vesoljni Cerkvi. 

Zaključek zasedanja II. vatikanskega koncila

Cerkev je občestvo, je poudarila sinoda leta 1985, s čimer se je začela dobro znana občestvena ekleziologija. Cerkev je konstitutivno sinodalna, poklicani smo reči “mi”. Ti dve izjavi si nista nasprotujoči, ampak ena dopolnjuje drugo: Cerkev – občestvo, če je njen subjekt Božje ljudstvo, je sinodalna Cerkev. 

Sinodalnost je namreč oblika, ki vključuje soudeležbo celotnega Božjega ljudstva, ne glede na svoj položaj in vlogo, na življenje in poslanstvo Cerkve. To uresničuje preko odnosa med »sensus fidei« Božjega ljudstva – kot oblika soudeležbe pri Kristusovi preroški službi, kakor beremo v št. 12 papeške okrožnice Lumen gentium – in razločevalno vlogo pastirjev

ZAKLJUČEK

V ponedeljek, 11. oktobra 2021 je bilo v škofijskem domu Vrbje pri Žalcu srečanje tajništev na ravni Slovenske škofovske konference za pripravo na slovensko sinodalno pot.

Referenti posameznih škofij so se zbrali na uvodnem srečanju skupaj s celjskim škofom msgr. dr. Maksimiljanom Matjažem, odgovornim za uresničitev sinode pri Slovenski škofovski konferenci. Namen srečanja je bil seznanitev škofov s posameznimi koraki sinodalnega procesa, ki zajema obdobje od 2021 do 2023, ko bo zaključek s 16. rednim zasedanjem škofovske sinode v Rimu. 

https://katoliska-cerkev.si/img/news/2021/10-oct/4f13602dd78ade84848ab5071ebf454043adde37.jpg

Prvi del sinodalnega procesa bo potekal na ravni krajevnih cerkva. Ker je tema sinode  prav pripravljenost za medsebojno poslušanje, iskanje izzivov in sodelovanja občestva, naj bi bil to dragocen prispevek za prenovo Cerkve v konkretnem življenju vseh katoličanov. Udeleženci so začrtali načine dela po škofijah, ki bodo večplastni in bodo temeljili v razsežnosti občestev.

Fotografije so s spleta.

Vir: Vatican News – slovenska redakcija, Delo in Družina.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja