V ponedeljek, 13. septembra 2021, se je v Velenju začelo jubilejno 20. tridnevno književno srečanje z mednarodnimi gosti, ki so ga poimenovali Lirikonfest. Na srečanju se je predstavilo kar 21 slovenskih in tujih literatov, prevajalcev in literarnih posrednikov, med njimi je bil tudi sin predsednika našega Kulturnega društva Severina Šalija(KDSŠ), Miklavž Komelj.
Lirikonfest je festival poezije, ki je vsako leto, neprekinjeno že od leta 2002, v Velenju. Vse do leta 2007 je v manjšem obsegu potekal kot »Herbersteinsko srečanje književnikov«, ki še vedno poteka kot del Lirikonfesta. Organizirata ga ustanova Velenjska knjižna fundacija in književna asociacija Velenika. Glavna pokrovitelja sta Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo.
Središčne teme, ki jih je odstiral festival, so bile: (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju-njihove nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti …Jubilejni 20. festival poezije Lirikonfest so slovesno odprli s pesniškimi branji Saše Pavček, Miriam Drev, Dejana Kobana, Kristine Kočan, Iva Stopnika in mnogih drugih ter s koncertom swing zasedbe Počeni škafi.
V torek, 14. septembra 2021, so v Vili Bianca podelili Lirikonove knjižne nagrade. Osrednjo nagrado Velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus je prejel Miklavž Komelj, mednarodno Pretnarjevo nagrado za literarno posredništvo Aleš Šteger, nagrado krilata želva za najboljše potopisno leposlovno delo Ivo Svetina za roman Malabar, plaketo Lirikonov zlat pa Dragica Fabjan Andritsakos za prevode dveh sodobnih grških pesnikov, ki sta bila tudi gosta na festivalu.
»Komeljev pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V teh pesmih lahko prepoznavamo negibnost gibanja, glasove, ki utihnejo na natančno tistih mestih, kjer poezija potrebuje tišino, in se oglašajo tam, kjer je treba nekaj povedati z asketsko verzno mislijo.
Vse stilno dovršeno in v sodobni pesniški besedi. Miklavž Komelj kot pesnik hkrati izraža smisel, ki vodi k bistvu bivanja na tem svetu, in je jezik zunaj jezika; je stvar, ki se poraja in izginja obenem; je eden tistih pesniških glasov, ki nam pripoveduje, kako videti nevidno. Prav to pa je temeljna značilnost vsake kakovostne poezije.«
Fotografije so s spleta.
Vir: Večer in Dnevnik
Zbral in uredil: Franci Koncilija
