Pred nedavnim je izšla zanimiva mala knjižica haikujev, natančneje senryujev, ki jih je napisala slovenistka, pedagoginja, novinarka in literarna ustvarjalka prof. Manja Žugman.

Naslovnica pesniške zbirke Manje Žugman.

Zbirko izbranih pesmi je avtorica naslovila Naj te ujame. Zajema 35 haikujev, prav toliko pa je tudi barvnih umetniških slik Pomurke, slikarke in pesnice Albine Kragelj iz Radencev. Na koncu že na pogled zelo privlačne knjižice, ki izpovedno prinaša izredno zgoščeno sporočilo, sta spremni besedi napisala pesnik Smiljan Trobiš in literarni kritik Marjan Pungartnik iz Maribora, nazadnje pa je napisana izčrpna beseda o avtorici. Knjigo je izdala in založila založba Primusiz Brežic meseca maja 2018.

Manja Žugman.

Novomeščan in pesnik Smiljan Trobiš v svoji besedi uvodoma poudari razliko med haikuji in senryuji, katere je Manja Žugman dejansko tudi predstavila. Trobiš ugotavlja, da se avtorica osredotoča na dogodke v njej sami, zato imajo njeni senryuji izredno izpovedno moč. »Le kar pride iz srca, se lahko dotakne drugega srca,« je zapisal Trobiš, kjer čustva niso najpomembnejša, ampak gre za presežno, ki je dosegljivo samo na intuitivni ravni. »Čustvena raven v senryujih avtorice Manje Žugman je izrazito hrepenenjsko naravnana, razmišljujoča raven njenega izražanja pa bralca pretrese z neposrednim uvidom v življenje takšno, kakršno je,« je še zapisal Trobiš.
Mariborčan Marjan Pungartnik pa na začetku svoje spremne besede naredi slovnični red. Prepričan je, da haikuji niso moškega, ampak ženskega spola. Tako ostaja prepričan do konca. V haikujih Manje Žugman vidi Pungartnik vpetost ženske v moški svet, kjer se mora avtorica bojevati za svojo »žensko« prepoznavnost. To ji navsezadnje tudi odlično uspeva. »Primarna narava je namreč ženstvo in ne skupek dreves, travnikov, voda itd. Narava je samo metafora za ženstvo«, pojasnjuje Pungartnik. V nadaljevanju pisec spremne besede poglobljeno razmišlja o Manjinih haikujih. Vtis ima, da avtorica izgublja stik s sabo, z ženstvom? Pesnica se ubada s problemom, kako naj iz nadutega in neosebnega sveta pride v svet ženskosti, k sebi, kar pa ji ravno s pisanjem haikujev odlično uspe. Na koncu Pungartnika prevzame krhkost čutenja in videnja haikujev Manje Žugman. V njenem iskanju prepoznavanja naravnih pojavov odkriva drugo gotovost – ljubezen do ljudi, kjer govori o krhkosti in ranljivosti človeka v njegovem notranjem svetu, ne v naravi. »Tisto drhtenje njene notranjosti dela haiku Manje Žugman srcu ljubo,« je še zapisal literarni kritik Marjan Pungartnik.

HAIKUJI MANJE ŽUGMAN

zacvetela si
utrgati mi te ni
sila spomina

*

aprilsko nebo
v ogledalu odseva
barve mavrice

*

pišem voščilo
v daljo potuje pozdrav
naj te ujame

Pripravil: Franci Koncilija

Kategorije: Beremo