Ob letošnjem 2. februarju, Svetovnem dnevu mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo v okviru Ramsarske konvencije o mokriščih, je poudarjena vloga dobrega stanja mokrišč pri sobivanju narave in človeka v urbanih območjih.
Z vedno intenzivnejšo urbanizacijo je vloga ohranjenih naravnih ekosistemov v urbanem okolju pomembna za kvalitetno življenje lokalnih prebivalcev, boljše počutje obiskovalcev in prijetnejše delovno okolje ter obrambo pred vse intenzivnejšimi posledicami podnebnih sprememb. Med številnimi tipi mokrišč so na svetovni ravni pri tem najpomembnejša obalna mokrišča kot so mangrove ali obalni koralni grebeni, med celinskimi pa naravni nižinski tokovi rek s poplavnimi ravnicami in deltami ter šotna barja.
V urbanih območjih po svetu živi polovica vsega prebivalstva in ocenjuje se, da se bo to število v naslednjih 30 letih povečalo na 66% ali 6,3 milijarde. Mesta se nenehno širijo in posegajo v naravna okolja, tudi mokrišča. V Sloveniji imamo še vedno nekaj razmeroma ohranjenih ali obnovljenih mokrišč v urbanih območjih: na obali, ob rekah in v poplavnih ravnicah ter na kraških poljih. Ta mokrišča znatno prispevajo k poplavni varnosti in blažijo ali uravnavajo izredne dogodke ter so območja bogate biotske raznovrstnosti, sprostitve, izobraževanja in rekreacije lokalnega prebivalstva ter obiskovalcev in turistov, ki jih naravne danosti Slovenije privabljajo iz različnih koncev sveta.
Povečuje se zavedanje kako pomembno vlogo imajo mokrišča pri obrambi naselij in zmanjševanju posledic naravnih nesreč ter izrednih vremenskih dogodkov, pri zagotavljanju pitne vode, pri prečiščevanju odpadnih vod, če naštejemo samo nekatere funkcije. Kljub temu jih za namene »razvoja« še vedno osušujemo, zasipljemo ter jih tako spreminjamo in uničujemo. Človek je v dobrih 100 letih na svetovni ravni uničil več kot 64% mokrišč. Z uničenjem urbanih mokrišč, pa so mnoga obalna mesta prizadela neurja, poplave in cunamiji. Po drugi strani pa so mnoga ohranjena obalna mokrišča zmanjšala posledice neurij, kot na primer na vzhodni obali ZDA, ki jo je leta 2012 prizadel orkan Sandy. Ocenjeno je, da so mokrišča zmanjšala posledice orkana za 625 milijonov USD, kolikor bi znašali stroški ki bi sicer nastali zaradi divjanja orkana, če teh mokrišč ne bi bilo.
Zaradi številnih ekosistemskih storitev, ki jih mokrišča nudijo urbanim okoljem je zato nujno, da mokrišča ohranjamo, jih obnavljamo in tudi zavarujemo pred uničenjem in s tem omogočamo prebivalcem urbanih območij kvalitetnejše življenje. Na štirih informativnih letakih smo povzeli samo nekatere »storitve«, ki jih mokrišča zagotavljajo za boljše življenje ljudi v mestih v sožitju z naravnim okoljem. Predstavljeni so primeri iz različnih koncev sveta o tem kako mokrišča prispevajo k preživetju, zaposlitvi in sprostitvi urbanega prebivalstva. V hitrem tempu življenja, ki ga danes živimo je ta »zelena infrastruktura« urbanih okolij, ki vključuje mokrišča pomemben dejavnik dobrega počutja in zdravja ljudi. Takšna območja privabijo številne rastlinske in živalske vrste in tako izboljšajo kvalitetno življenja ljudi v mestih. Je pa od nas odvisno, ali bomo tudi v prihodnje znali to sožitje ohranjati in zagotavljati pogoje, ki tovrsten trajnostni urbani razvoj omogočajo. Zelena infrastruktura lahko podpira zeleno gospodarstvo, ustvarja možnosti za zaposlitev in povečuje biotsko raznovrstnost.
Temelj zelene infrastrukture v EU sloni na ekološkem omrežju Natura 2000. Z ekosistemskim pristopom zagotavljamo okoljske, ekonomske in socialne koristi, poleg tega je tak pristop trajnosten, osnovan na »naravnih rešitvah« in neprimerno cenejši v primerjavi z dosedanjimi praksami. Za to je potrebno, da mokrišča ohranjamo in jih vključujemo v prostorsko načrtovanje urbanega okolja; da njihovo upravljanje zaupamo lokalnemu prebivalstvu in skupnostim, in sicer da zmanjšamo porabo vode in prenehamo z izpusti škodljivih snovi v naravno okolje.
V naslednjih dnevih se bodo na ramsarskih lokalitetah in ostalih pomembnih mokriščih v Sloveniji odvijale številne aktivnosti, s katerimi bomo opozorili na vlogo in pomen teh mokrišč za boljšo prihodnost urbanih okolij ter trajnostni razvoj Slovenije, ki temelji na ohranjeni naravi. Slovenija je s skoraj 38% ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Zato moramo poskrbeti, da bomo našo biotsko raznovrstnost ohranili, jo izboljšali in do 2030 obrnili trend upadanja v trend rasti.
(Vir : Ministrstvo za okolje in prostor)