DOTIK ŠPORTA V KAMNU

Lani je Novo mesto pretežni del svoje kulturne dejavnosti usmerilo v projekte, povezane z jantarjem, kar je po svoje razumljivo, saj je Mestna občina Novo mesto glede na pomembnost jantarnih najdb, odkritih na bogatih novomeških arheoloških lokacijah, leto 2017 razglasila kot Jantarno leto, ki so ga prepletale številne z jantarjem povezane kulturne, turistične in družabne dejavnosti. Člani društva Skulpte so se na to občinsko odločitev odzvali s kiparsko izjemnim in po obsegu monumentalnim skupinskim delom, ki je prekašal vse njihove dotedanje kiparske aktivnosti. Po uspešni kolektivni in resnično dobri izvedbi skrbno načrtovanega projekta so kiparji brez odlašanja svoje ustvarjalne zamisli usmerili v pripravo pregledne skupinske razstave z namenom, da se tako na kulturno umetniški način poklonijo olimpioniku (dobitniku več zlatih medalj na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih) Leonu Štuklju in športnemu udejstvovanju nasploh, ki mu je Mestna občina Novo mesto posvetila leto 2018 pod geslom Zdrav duh v Novem mestu.

Avtorji, predstavljeni s svojimi deli na skupinski razstavi Dotik športa v kamnu, so, kot že sam naslov poudarja, dosledno zvesti kamnu, temu plemenitemu trdemu gradivu, ki zahteva skrbno in dolgotrajno obdelavo. Najpogosteje pri svojem delu uporabljajo dolenjski apnenec z vmesno stopnjo trdote (med magmatskim granitom, tonalitom, porfirjem in mehkejšim alabastrom in peščencem), tu in tam pa je kakšno njihovo delo izklesano tudi iz kristaliziranega apnenca, ki ga poznamo kot marmor. Po pomenu in namenu se člani društva Skulpte, ko niso angažirani pri večjih skupinskih projektih, odločajo za izdelavo malih kamnitih skulptur zasebnega, intimnega značaja.

Tehnični postopek kiparskega oblikovanja je dvojen: pri prvem sloni na odvzemanju snovi (klesanje in rezljanje kamna in lesa ali morda tudi kakšne druge bolj ali manj trde snovi) in po takšnem postopku narejeno ustvarjalno delo je skulptura, ko pa z gnetenjem gline formalno uresničimo izbrani motiv in po njem naredimo kalup (model) ter odlijemo tridimenzionalno delo, smo dobili plastiko. Po razsežnosti razlikujemo dve temeljni osnovni kiparski obliki: prosto stoječo oblo plastiko in relief, ki je vezan na ploskev. Kip gledalcu nudi ogled z vseh strani, relief pa nam omogoča le čelni, frontalni pogled. Kiparstvo kot specifičen način likovnega izražanja s prostornino in obliko čutimo in doživljamo ne le s pogledom, temveč tudi z dotikom, za razliko od risbe grafike in slikarstva, kjer je tretja razsežnost le navidezna.

(več …)

Knjiga o Severinu Šaliju že nastaja

V torek, 3. aprila 2018, se je zgodil nov pomemben korak v nastajanju knjige o Severinu Šaliju, ki jo piše prof. France Pibernik, pesnikov osebni prijatelj in sodelavec v nekdanji Mladinski knjigi v Ljubljani. Pri zbiranju dokumentarnega gradiva in osebnih pričevanj je obiskal Šalijev kotiček v Osnovni šoli v Šentrupertu, Preberi več…

PRIZNANJE DOLENJSKIM AVTORJEM

Trije dolenjski avtorji med nominiranci za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2016 Pripravila: Marinka M. Miklič Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in revija Mentor razpišeta vsako leto natečaj za najboljšo samozaložniško knjigo. Na natečaj se lahko prijavijo avtorji oziroma samozaložniki, ki so izvirne knjige izdali sami z lastnim Preberi več…

Naš predsednik redni član SAZU

Dr. Milček Komelj, predsednik Kulturnega društva Severina Šalija, je 1. junija letos postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za to visoko priznanje in čast mu je njegov namestnik Franci Koncilija poslal čestitko v imenu vseh članov društva. V nji je med drugim zapisal:  Star slovenski pregovor pravi, da Preberi več…

Članici našega društva nagrajeni

Članici KD Severina Šalija, Rezka Povše in Marinka  Marija Miklič, obe literarni ustvarjalki, sta na natečaju Ženske – še vedno prezrta polovica, ki ga je razpisalo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, prejeli nagradi v kategoriji odraslih udeležencev. Rezka Povše je prejela prvo nagrado za pesem Tečem z volkovi, Marinka Preberi več…