Kulturni praznik ali pesnik, ki živi v bedi

Kulturni praznik sem letos obeležil z zapisom, ki ga posvečam pesniku Valentinu Brunu, človeku, ki živi na robu preživetja. Njegova eksistenca je odvisna od prijateljev in znancev. Očitno je, da v tej ljubi državi ni nikogar, ki bi mu pomagal. To je resnica, ki nas premalo bode v oči. Slepi hodimo mimo in ne vidimo poeta, ki živi na robu preživetja. Žalostno, mar ne? To je odsev naše družbe, ki očitno ne ceni ustvarjalcev kulturnih dobrin.

(več …)

OKRNJENA LEPOTA DOLENJSKE

  Ko se popotnik, teh domala ni več, ustavi na koncu vasi Mačkovec, se lahko zazre v dve čudoviti podružnični cerkvi, ki sodijo v župnijo Št. Peter -Otočec. To sta romarska Marijina cerkev na Trški gori in cerkvica sv. Janeza Krstnika na hribčku pri Mačkovcu. Pogled na Trško goro s Preberi več…

ADIJO, DOLENJSKA!

Pred našimi očmi pospešeno izginja nekdaj širna in lepa dežela. Ime je dobila pred stoletji in z njim je bilo označeno, da gre za spodnji del Kranjske. Med Ljubljano in Kolpo ter med Savo in Bloke je bila umeščena. Rodila je mnoge znamenite osebnosti in bila dom mnogim, njeni ljudje Preberi več…

ELEKTRIČNI AVTOMOBILI – DRUGA PLAT

Marsikoga pomirja in navdihuje tiho brundanje njegovega jeklenega konjička. Ampak tega kmalu, pravijo, ne bo več, na pohodu so električni avtomobili. Ker je naš župan na ploščadi sredi rondoja razstavil občinsko električno vozilo z reklamo za Koš in ker je nekatere občane, ki so se na facebooku temu uprli, v Preberi več…

Ko slika pove več kot besede

O nogometu žal ne vem veliko. Če kdo omeni Maradono, Messija, Neymarja ali Ronalda, vem, da so to nogometaši. Z veseljem opazujem tudi dijake, ki gredo na vlak in ugibam, po katerem od njih so posneli frizuro. Nekaj časa so nosili pobeljenie lase, potlej zabritite, pa čopek vrh glave … Lepo. (več …)

KORAJŽA VELJA

To soparno nedeljsko jutro so iz radija pricurljala do mojih ušes poročila dogodkov prejšnjega dne. Običajno gredo skozi eno uho not in skozi drugo ven, tokrat pa se mi je vest o kulturnem dogodku iz češkega Brna kot nadležna koščica zapiknila v misel in nikakor se je ne morem znebiti. (več …)

DRUŽBENA NEAKTIVNOST

Lokalna eminenca mi je nedavno tega očital družbeno neaktivnost. Vzrok temu so bili moji protesti proti sekanju dreves, hrupu itd. v našem kraju. Leta 1975 (istega leta, ko je umrl Andrić) je RTV Zagreb posnel intervju z Mešo Selimovićem, ki pa ni bil nikoli objavljen. Štiriminutni posnetek so predvajali nedavno Preberi več…

Nekaj misli o literarnem ustvarjanju

Ob poplavi knjig, ki jih dandanes ponuja trg, se je morda umestno vprašati, ali so vsi romani, novele, zgodbe, pesmi … vredni objave.
Vprašanje o »umetniškosti« dela je zapleteno. Osnovne značilnosti literarne umetnosti so stil, jezik, slike in ritem, s katerimi pisoči prikazuje svoj psihični proces, ki ga izrazi s svojim bistvom, z mesom in krvjo, in ga pozunanji v književnem delu.

(več …)

KRITIKA IN NEZAVEDNO

Leta 2000 sem izdala zbirko kratkih zgodb Igra za deset prstov, v kateri je bila med drugimi objavljena zgodba Čeveljci. Dogaja se v frizerskem salonu, glavni »junaki« pa so rdeči čeveljci, ki so na nek način simbol ženske svobode in upornosti. Čez nekaj mesecev je bila v Mladini objavljena kritika te knjige; no, ne knjige, mladi kritik (ker je kmalu potem umrl, ne bom zapisala njegovega imena) se je besno spravil samo na to zgodbo. Niso mu bila všeč imena protagonistk, predvsem pa ne pripoved o čeveljcih. Naj sem še tako razmišljala, kaj sem naredila narobe, tega nisem mogla ugotoviti. Kritika me je potrla, zlasti zato, ker se mi je zdela krivična in ker nerazumnega besa nisem razumela.

(več …)