Arhivi Kategorije: Zgodilo se je

MIRAN JARC, SKRIVNOSTNI ISKALEC RESNICE IN LEPOTE

V torek, 30. junija 2020, zvečer je bil v Parku Rastoče knjige poleg Knjižnice Mirana Jarca v sklopu 100-letnice Novomeške pomladi

(1920–2020) in v spomin na 120-letnico rojstva slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika, publicista in prevajalca Mirana Jarca (1900–2020) recital »Miran Jarc, skrivnostni iskalec resnice in lepote«.S poldrugo uro dolgim kulturnim programom je bila hkrati odprta tudi razstava o življenju in delu Mirana Jarca pred pročeljem knjižnice, ki jo je pripravila Darja Peperko Golob. Na dogodku se je zaradi ponovnega širjenja nevarnega virusa, zbralo samo okoli dvajset ljudi.

Udeleženci smo se zbrali v krogu okoli ognja, ki je s prasketanjem in samopouživanjem ves čas na poseben način ponazarjal rahločutni notranji svet Mirana Jarca, ki je moral, star komaj 42 let, umreti v širnih roških gozdovih v času Italijanske ofenzive. Ogenj, ki je bil v središču dogajanja, pa nas je ob poslušanju Jarčevih pesmi in misli ves čas na čudovit način simbolično povezoval. Tako smo bili globoko in doživeto povezani z Miranom Jarcem, ki je kakor angel lebdel nad nami. Njegove misli, ki so jih doživeto recitirali in brali Barbara Pia Jenič, Ivan Prijatelj, Staša Erbežnik, Alenka Fetih in Bogdan Andrejašič,pa so kot tiha večerna molitev plemenitile naše duše.

Bil je lep in doživetij poln večer, škoda pa je, da smo na recitalu pogrešali številne Novomeščane, ki so sicer prepoznavni na družbenem in kulturnem področju.

Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija

PROF. DR. MIHA JAPELJ JE DOLENJSKEMU MUZEJU PODARIL DRAGOCENO SLIKO AKAD. SLIKARJA ŠTEFANA PLANINCA

V soboto, 20. junija 2020, zvečer je v Galeriji Dolenjskega muzeja predsednik Odbora za promocijo kulturne dediščine Novo mesto in član Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) prof. dr. Miha Japelj Dolenjskemu muzeju podaril dragoceno umetnino akad. slikarja Štefana Planinca. Dolenjski muzej je ob tej priložnosti pripravil kulturni program z mladimi glasbeniki iz Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu. Slavnostni govornik je bil akad. prof. dr. Milček Komelj.

Nekaj dni pred tem pomembnim in posnemanja vrednim dogodkom sta dr. Miho Japlja sprejeli direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik in kustosinja Katarina Dajčman; na sestanku so se dogovorili o podrobnostih predaje Planinčeve slike, ki bo odslej na varnem in na voljo ljubiteljem likovne umetnosti. Potem je sledil glavni in najpomembnejši dogodek.

Na slovesnosti je najprej spregovorila direktorica, ki se je darovalcu zahvalila za tako plemenito dejanje in poudarila pomen darovanja umetnin muzeju, saj denarja za te namene vedno primanjkuje. V nadaljevanju je spregovoril prof. dr. Miha Japelj, ki je orisal svoje doživljanje lepote likovne umetnosti s posebnim poudarkom na umetniku Planincu in virologu in infektologu prof. dr. Likarju, s katerima je prijateljeval. Akad. prof. dr. Milček Komelj pa je predstavil umetniški duh in nadarjenost akad. slikarja Štefana Planinca, s posebnim poudarkom na sliki, ki jo je Japelj daroval muzeju, kar vse je bilo že davno napisano v Komeljevi monografiji, ki jo je naslovil Planinc,podnaslovil pa Fantastična pravljica o zavetjih prasvetov.Sliko, ki jo je dr. Japelj poklonil Dolenjskemu muzeju, je Štefan Planinc naslovil In memoriam – Drenov bataljon, 1971;slika je barvno reproducirana, kar pomeni, da jo je Planinc štel med svoja reprezentativna dela. V zvezi z njo je Milček Komelj med drugim zapisal: »V podobah iz slovenske zgodovine pa izstopata spomina na usodo Pohorskega in Drenovega bataljona. Na sliki In memoriam je šabloniziran mrtvaški portret legendarnega Šarha, desno pa so kot podobice nanizane figurice mrtvih ter kaplje krvi v temni ploskvi, ki učinkujejo v abstraktni razpršitvi. V drugi obliki pa se je umetnik v doživljanju žrtev navezal neposredno na stari Egipt. V zgornjem pasu slike na cesti pod grozečimi oblaki je naslikal skrčeno mumijo, kot aluzijo na smrtno usodo Slovencev, ki smo jo videli že drugje, in zadaj morda slutnjo Triglava, spodaj v trojno razdeljeni predeli pa sta mrtva partizana odviti faraonski mumiji ter med njima mumijast romar pod jajčastim soncem. S tem slikar namiguje, da je življenje enako smrtonosno v vseh časih …« Na koncu govora je Komelj še dodal, da bo slika za Dolenjski muzej in Galerijo gotovo pomembna pridobitev, sicer pa je Planinčeva zapuščina pristala v galeriji v Slovenj Gradcu.

Na ravni Kulturnega društva Severina Šalija si podobnih dogodkov še želimo, saj smo s tem dokazali, da nas v Novem mestu, kjer živi kultura, lepota likovnega ustvarjanja vseh vrst globoko povezuje.

Fotografiral in pripravil: Franci Koncilija

DOLENJSKI MUZEJ PRAZNUJE 70 LET DELOVANJA

UVOD

Dolenjski muzej praznuje 70-letnico delovanja. Razstavo so poimenovali »Dragocenih 70«, zaradi omejitev v zvezi s pandemijo koronavirusa pa so jo postavili in odprli 1. junija 2020 na Muzejskih vrtovih v Novem mestu. Na panojih je po izboru strokovnjakov slikovno predstavljenih nekaj najpomembnejših, najzanimivejših in dragocenih arheoloških, etnoloških in obrtniških predmetov ter umetniških slik. Ob tej priložnosti so izdali tudi izredno lep in bogat zbornik, po katerem so poimenovali tudi razstavo.

ZBORNIK DRAGOCENIH 70

Omeniti je treba umetniške slike Novomeščanov Jakca in Lamuta, figuralno okrašeno situlo, ogrlice iz steklenih in jantarnih jagod, hišasti lončeni žari, rimske steklene posode, prepis privilegijske listine Novega mesta s 7. aprila 1661, uniformo voznika poštne kočije, izdelke železarne na Dvoru, pečnico iz krušne peči, pa medalje olimpionika Novomeščana Leona Štuklja, volilne kroglice iz leta 1945, slike sodobnih novomeških ustvarjalcev itd.

Ob otvoritvi razstave je direktorica Jasna Dokl Osolnik povedala, da Dolenjski muzej tudi z razstavami med Novomeščani, Dolenjci in Slovenci širi zavest o pomenu ohranjanja kulturne dediščine, ki je stoletja nastajala na tem prostoru. V teh sedmih desetletjih delovanja muzeja so pripravili okoli 700 razstav, izdali več kot 200 različnih publikacij itd. Imajo pa tudi sedem stalnih razstav, kot so: arheološka, etnološka, NOB, Leon Štukelj, Božidar Jakac in druge. Doklova je še povedala, da je Dolenjski muzej v Sloveniji najbolj prepoznaven po svoji arheologiji in da obiskovalci muzeja prihajajo iz vse Slovenije, lepo pa so obiskane tudi sobotne in počitniške delavnice s prilagojenimi vsebinami za vse starostne skupine.

ZAKLJUČEK

Olimpionik Leon Štukelj

Na 70 let uspešnega delovanja Dolenjskega muzeja smo vsi Novomeščani zelo ponosni, saj hrani pomembne dragocenosti o zgodovini mesta in Dolenjske. Še posebej pa smo lahko zadovoljni s številnimi redkimi predmeti in umetniškimi slikami, ki so jih ustvarili novomeški rojaki. Med temi je gotovo najpomembnejša zapuščina olimpionika Leona Štuklja, ki je glas o Novem mestu ponesel po vsem svetu: od olimpijskih iger v Parizu leta 1924, v Amsterdamu leta 1928, v Berlinu 1936 pa vse do olimpijade v Barceloni leta 1992 in v Atlanti v ZDA leta 1996, kjer ga je navdušeno pozdravil takratni ameriški predsednik Bill Clinton.

Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija

DRZNI LITERARNI ISKALCI SKRIVNOSTI IN NOV LIST RASTOČE KNJIGE

Zaključek 5. literarnega natečaja SdDBk in odkritje novega lista novomeške Rastoče knjige

UVOD


V četrtek, 11. 6. 2020, je Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine s prireditvijo v Parku Rastoče knjige pri Knjižnici Mirana Jarca slovesno zaključilo literarni natečaj poezije in kratke proze, ki je bil letos posvečen Antonu Podbevšku in ostalim akterjem t. i. novomeške pomladi. S tem se je pokrajinsko slavistično društvo pridružilo praznovanju 100. obletnice 1. umetniške razstave, ki je v povojnem času spodbudila razvoj slovenske avantgarde. Kot prejšnja leta je ob zaključku natečaja izšel zbornik, v katerem je poleg prispevkov udeležencev natečaja predstavljeno enoletno delo, strokovno vrednost pa mu dodajata prispevek Tomaža Koncilije o novomeški pomladi in izbor slikovnega gradiva iz Domoznanske zbirke Knjižnice Mirana Jarca, ki ga je pripravila Mateja Kambič. Društvo je hkrati z literarnim natečajem razpisalo tudi likovni natečaj plakatov na temo Slovenščina – moj, tvoj, vaš jezik. Zaradi objektivnih okoliščin ta del natečaja ni bil izvedljiv, zato so v zborniku objavljene le fotografije plakatov, ki so nastali pri dopolnilnem pouku slovenščine v Banjaluki, natečaj pa je podaljšan do 15. novembra 2020.

ZANIMIV ZBORNIK NATEČAJA

Osrednje mesto v zborniku je seveda namenjeno avtoricam in avtorjem poezije in kratke proze. Komisiji (posebej za osnovnošolce in srednješolce ter posebej za odrasle) sta pregledali 106 besedil v poeziji in kratki prozi: 11 osnovnošolskih, 13 srednješolskih in 82 prispevkov odraslih udeležencev. Člani komisije za osnovnošolce in srednješolce so odločili, da prejmejo nagrado: Zala Podobnik (Osnovna šola Center Novo mesto) in Alja Slobodnik (Osnovna šola Metlika); Laura Butaja (ŠC Novo mesto, SZKŠ) in Nuša Žerjav (I. gimnazija v Celju). V skupini odraslih so prejeli nagrado za poezijo Irena Pajnik Beguš, Rezka Povše, Jernej Kusterle, Nevenka Hvalec in Stojan Knez; za kratko prozo pa Darinka Kozinc, Martina Podričnik in Eva Kardelj Cvetko.

Avtorji so se na prireditvi, ki jo je vodila Carmen L. Oven, predstavili in prejeli priznanja (oblikoval jih je Jure Šuln) ter nagrade – osnovnošolki in srednješolki zbirko Pavčkovih pesmi Domu in rodu, odrasli pa izdelek Ateljeja Vidmar. Program so z glasbenim nastopom obogatili učenci Glasbene šole Marjana Kozine.

NOV LIST RASTOČE NOVOMEŠKE KNJIGE

Drugi del prireditve je bil posvečen odkritju novega lista novomeške Rastoče knjige v parku pri Knjižnici Mirana Jarca. Vodilna misel natečaja je namreč že peto leto zapored našla prostor na novem listu Rastoče knjige. Tokrat je bil izbran verz iz Podbevškove pesmi Električna žoga:

»Ali sem dovolj močan, da se mi ne bo zvrtelo v glavi, če se ozrem v mračne dežele, ki so že za mano?«

Slavnostni govor pred odkritjem novega lista je imel akad. prof. dr. Milček Komelj, podpredsednik SAZU, častni občan Novega mesta in ne nazadnje tudi predsednik Kulturnega društva Severin Šali. V svojem govoru je spregovoril o pomenu knjige in moči pisane besede ter predstavil svoj pogled na t. i. novomeško pomlad, nato pa skupaj z direktorjem Knjižnice Mirana Jarca Luko Blažičem in podžupanom

Akad. prof. dr. Milček Komelj

Mestne občine Novo mesto Boštjanom Groblerjem predal novi list na ogled javnosti.

Fotografija: Franci Koncilija

Zapisala

Jožica Jožef Beg

SLOVENSKI DNEVI KNJIGE

Od srede, 27., do nedelje, 31. maja 2020, je potekal 25. festival slovenske literature, ki so ga poimenovali Slovenski dnevi knjige. Tokrat se je sejem zaradi zaostrenih razmer, ki so posledica pandemije koronavirusa, selil v virtualne svetove. V štirih slovenskih mestih, to je v Ljubljani, ki je Unescovo mesto literature, v Kopru, Celju in Novem mestu, pa so imeli knjižne tržnice v živo z imenom Sejem na zraku.

Po tem, ko so bile knjigarne zaprte in je prodaja lahko potekala samo preko spleta, smo dočakali čas, ko lahko dobre knjige spet kupujemo in se ob njih družimo. Sejem so pripravili kot odgovor na stanje, ki morda še nekaj časa ne bo dopuščalo večjih knjižnih sejmov in literarnih prireditev. »Ni samoumevno, da imamo dobre knjige in založbe, ki opravljajo svoje delo na visoki kakovostni ravni. Ohranimo jih lahko samo s kupovanjem in branjem knjig. To je tudi edina možnost za večanje vloge in pomena branja knjig, za držanje smeri, v katero hočemo,« je povedala Tina Popovič iz Ljubljane.

Dejstvo je, da so ob številnih virtualnih branjih in izmenjavanju različnih literarnih žanrov velik del programa namenili povezavi literarnih ustvarjalcev s tistimi, ki iščejo navdih med knjižnimi platnicami, tistimi, ki o njih razpravljajo, jih oblikujejo, in tistimi, ki jih navsezadnje tudi berejo. Festivalski program je z dopoldanskimi dogodki poskušal zajeti otroško in mladinsko literaturo, v popoldanskem času nagovoriti bolj zahtevne bralce ter literarno stroko, ob večerih pa so organizatorji v povezavi s partnerji poskrbeli tudi za lahko noč.

Fotografija: Franci Koncilija in s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

čestitka novemu podpredsedniku sazu-ja

Spoštovane članice in člani Kulturnega društva Severina Šalija,

s ponosom in velikim veseljem Vam sporočam, da je naš cenjeni predsednik akad. prof. dr. Milček Komelj

v petek, 29. maja 2020, postal podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Novemu podpredsedniku SAZU Milčku Komelju v imenu vseh nas iskreno čestitam in mu pri novem, zahtevnem in odgovornem delu želim veliko uspehov in osebnega zadovoljstva.

Ad multos annos, Milček!

Franci Koncilija

PRVI MEDNARODNI SPLETNI PESNIŠKI FESTIVAL UPANJA

»Prepričan sem, da se v teh brezupnih razmerah lahko rodi upanje,« je kitajski pesnik Yang Lian na svetovni dan knjige, 23. aprila 2020, dejal v uvodnem pogovoru prvega mednarodnega spletnega pesniškega Festivala upanja, ki ga pod okriljem evropske platforme za poezijo Versopolis vodi založba Beletrina iz Ljubljane. Na festivalu sodeluje že več kot 45 partnerjev po vsem svetu.

UVOD

Zaradi pandemije so onemogočeni festivali, pomembni za povezovanje ustvarjalcev in bralcev ter za globalno izmenjavo idej in vsebin. Pri Beletrini, ki z Dnevi poezije in vina že šest let vodi evropsko pesniško platformo Versopolis, pa so trdno prepričani, da zdaj bolj kot kdajkoli prej potrebujemo vsebinsko domišljene akcije. Zato so se odločili in zasnovali globalno pesniško iniciativo Festival upanja (Festival of Hope), ki je posvečen upanju, prihodnosti in novim možnostim. Na Beletrini poudarjajo, da je bila literarna ustvarjalnost vseh oblik skozi celotno človeško zgodovino ključna za domišljijo, razumevanje in povezovanje.

POEZIJA RAZKRAJA GLOBALIZACIJO

»S festivalom želimo ustvariti most med celinami in kulturami in dati jasen znak najširši globalni skupnosti, da je poezija živa tudi v teh kriznih časih. Za poezijo in upanje ni meja,« je povedal Aleš Šteger, programski direktor založbe Beletrina. Številni pesniki z vsega sveta, ki so se odzvali na Štegrov poziv, pa so povedali: »Razmere so tesnobne, a prav prisilna ločenost nas zbližuje in povezuje!« Aleš Šteger je v nadaljevanju še poudaril, da sta cinizem in ironija, ki nas obdajata, usmerjena v uničevanje medčloveških odnosov, kar samo še poglablja izolacijo in osamljenost, hkrati pa te kaotične razmere vračajo moč poeziji. Po vsem tem imajo pri Beletrini vtis, da bi si morali vsi ljudje dobre volje prizadevati za sicer raznolik, vendar neglobaliziran svet!

ZAKLJUČEK

Na festivalu upanja, ki se je zaključil 30. aprila 2020, s spremljevalnimi spletnimi dogodki pa bo trajal še do druge polovice junija, sodeluje več kot 45 mednarodnih partnerjev iz 25 držav sveta. Pobudi Beletrine so se odzvali številni ugledni in prestižni festivali, kot so Poetry International Rotterdam, Festival Internacional de Poesía de la Ciudad de México, PEN World Voices iz New Yorka in mednarodni pesniški festival iz Šanghaja.

Vir: Primorske novice, fotografije so s spleta

Zbral in uredil: Franci Koncilija

SLIKARKA, KNJIGA O GABRIELE MÜNTER

Pri založbi Učila je v prevodu Neže Kralj izšla knjiga »Slikarka«, ki jo je napisala ameriška pisateljica Mary Basson in je romaneskna biografija o življenju, ljubezni in umetnosti nemške slikarke in grafičarke Gabriele (Elle) Münter (1877–1962), ki je spremenila svet. Bila je življenjska in umetniška sopotnica ruskega slikarja Vasilija Kandinskega (1866–1944). Tako Gabriele Münter kakor Vasilij Kandinski sta kasneje iz slikarskega realizma prešla v ekspresionizem in abstraktnost. Veliko sta potovala in slikala po Evropi in Severni Afriki, po vzponu nacizma pa so imeli Nemci njuno umetnost za degenerirano.

   

Mary Basson je docentka v muzeju Milwaukee Art Museum, v katerem je največja zbirka slik Gabriele Münter v ZDA. Bassonova je odlična poznavalka življenja in ustvarjalnega opusa Gabriele Münter in Vasilija Kandinskega. Nadarjena nemška slikarka se je še kot otrok leta 1897 v Düsseldorfu začela izobraževati v slikarstvu, ki jo je popolnoma prevzelo in se mu je tudi popolnoma prepustila. Z močno voljo, slikarsko nadarjenostjo in vztrajnostjo si je hitro utirala pot v moški svet »resnega slikarstva«.

   

Zgodba se začne, ko Ella Münter med drugimi študenti spozna progresivnega slikarja Vasilija Kandinskega, ki jih je učil slikati s srcem in dušo, da se mora torej slikar izražati, ne le kopirati tistega, kar vidi. To pa še ni vse. Kandinski, ki je med študenti užival velik ugled, je mlade slikarje prepričeval, da je slikarstvo kot glasba. »Najzahtevnejša umetnost bi morala biti kot glasba, popolnoma abstraktna, domala brez slike,« je pridigal profesor Kandinski. Mlada in talentirana Ella se je tako kmalu zaljubila v svojega profesorja in med njima se je vzpostavil romantični odnos, ki je temeljil na privlačnosti, občudovanju umetnosti in umetniški filozofiji.

Tako sta Vasilij in Ella z drugimi umetniki kmalu sooblikovala znamenito umetniško skupino »Der Blaue Reiter« (Modri jezdec), katere člani so si prizadevali za preseganje postromantičnega slikarstva v ekspresionizem ter abstraktnost 20. stoletja. Sicer pa je bil Vasilij Kandinski znan kot prvi, ki je naslikal abstraktno sliko, in sicer delo brez naslova, ki so ga pozneje poimenovali »Študija za kompozicijo VII« iz leta 1913. Vasilij Kandinski, ki je bil učenec slovenskega slikarja realista Antona Ažbeta na Dunaju, je v razvoju slikarstva naredil velik preobrat, pravo slikarsko revolucijo, v kateri je sodelovala tudi Ella Münter. V »Slikarki« Mary Basson ponuja poudarjen pogled na življenje in delo Elle Münter, ki je bilo po krivici spregledano in manj upoštevano od dela njenega slavnega življenjskega in umetniškega sopotnika.

Viri: Delo, fotografije so s spleta

Zbral in uredil: Franci Koncilija

 

PRESENETLJIVO ODKRITJE V GRUBERJEVI PALAČI V LJUBLJANI, BISERU MEŠČANSKEGA BAROKA

UVOD

Znameniti slovenski jezuit, gradbenik in arhitekt Gabriel Gruber (1740–1805) je znan po izgradnji Gruberjevega prekopa (1780), s katerim je rešil Ljubljano pred nadležnimi vsakoletnimi poplavami. Poleg prekopa je Gruber zgradil tudi čudovito baročno palačo po svojih načrtih, poslikave stropov pa je naročil pri takrat znanih avstrijskih slikarjih. Palača, v kateri sedaj deluje Arhiv Republike Slovenije, je pravi baročni biser meščanskega baroka v Ljubljani s konca 18. stoletja. Gruberjeva palača je izjemen umetnostnozgodovinski spomenik tudi zaradi zasebne kapele s slikami Johana Martina Kremser-Schmidta in fresko Andreja Herrleina nad stopniščno kupolo.

 

NAJNOVEJŠE ODKRITJE

Ob zadnjem konservatorsko-restavratorskem posegu pa so odkrili, da je pod Herrleinovim podpisom še Kremser-Schmidtov, ki je nastal enajst let prej. Na oboku ovalnega stopnišča v Gruberjevi palači je freska »Alegorija trgovine, obrti in tehnike«, za katero je doslej veljalo, da jo je leta 1786 naslikal Andrej Janez Herrlein in Würzburga na Bavarskem. Na freski že nekaj časa ni bilo mogoče prepoznavati prizorov, zato so jo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Ljubljana začeli obnavljati. Tako so nedavno pod plastmi preteklih poslikav pod Herrleinovim podpisom iz leta 1786 odkrili podpis avstrijskega slikarja Kremser-Schmidta z letnico 1775. Seveda so za mnenje glede teh novih odkritij prosili predsednika našega Kulturnega društva Severina Šalija, umetnostnega zgodovinarja, akad. prof. dr. Milčka Komelja, ki je glede najnovejšega odkritja povedal:

»Ker se je pod Herrleinovo poslikavo – in to le nekoliko pod njegovim podpisom – pokazal Kremser-Schmidtov podpis z letnico 1775, to očitno pomeni, da je obok nad stopniščem prvotno poslikal Kremser-Schmidt in da je pozneje (1786) Herrlein njegovo poslikavo z oljnimi barvami preslikal. Ali jo je samo grobo preslikal ali je njeno zasnovo vsaj v nadrobnostih tudi kakorkoli spremenil, je mogoče za zdaj samo ugibati. Ob tem se mi kot glavno vprašanje zastavlja, čemu je moral to storiti: je bila poslikava preslabo vidna ali se je morda poškodovala in začela naglo propadati, saj gotovo ni moglo biti drugega razloga, da bi podpisano delo pomembnega in tudi pri nas že zgodaj občudovanega umetnika nadomestili z delom – oziroma, kot zdaj vidimo, posegom – veliko slabšega izvajalca.«

V nadaljevanju je Komelj opozoril, da je že umetnostni zgodovinar France Stele domneval, da bi lahko Herrlein poslikavo izvedel po neznani skici Janeza (Johanna) Martina Kremser-Schmidta. Skratka, Komelj je še dodal, »da odkritje kaže, da je podoba v sedanjem stanju v osnovi očitno delo Kremser-Schmidta, ›prenovljeno‹ s Herrleinovo manj subtilno roko.«

ZAKLJUČEK

Z Zavoda za varstvo kulturne dediščine so sporočili, da bodo po ureditvi zatečenih okoliščin organizirali strokovni delovni posvet, na katerem bodo novo odkritje ter izsledke nadaljnjih raziskav o avtorstvu prvotne poslikave v Gruberjevi palači predstavili javnosti.

Vir: Delo, fotografije so s spleta

Zbral in uredil: Franci Koncilija

NOVA PRESTIŽNA IZDAJA PREŠERNOVIH POEZIJ

Celjska Mohorjeva družba je nedavno izdala nove in prestižne Poezije dr. Franceta Prešerna, ki prinašajo veliko pomembnih opomb in so odlična opora za pravilno recitiranje. Malo je znano, da je bil sonetni venec v prvi izdaji Prešernovih Poezij z znamenitim akrostihom Primicovi Juliji natisnjen samo v 150 izvodih, ki jih je Prešeren razdal prijateljem. Novo izdajo Poezij s sprotnimi opombami in naglasnimi znamenji sta današnjim bralcem približala kemik dr. Jure Zupan in prepoznavni lektor Jože Faganel.

UVOD

Pričujoča izdaja Poezij stopa pred najširše sodobno slovensko bralstvo obogatena s številnimi razlagami manj znanih besed in pojmov tik ob pesmih, ki jih je pripravil znanstvenik nehumanistične stroke, nekdanji minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan, in prijaznejša recitatorjem, za kar je poskrbel lektor Jože Faganel.

NOVI PREŠERNOSLOVEC KEMIK DR. JURE ZUPAN

Dr. Jureta Zupana so k novi izdaji Prešernovih Poezij spodbudili številni spomini na gimnazijska leta in na pouk slovenskega jezika. V uvodnem zapisu dr. Zupan pojasnjuje, da si je v mladosti veliko Prešernovih verzov razlagal po svoje in napačno, kasneje pa je pogrešal, da sta prešernoslovca dr. Anton Slodnjak in dr. Janko Kos v študijah vsa pojasnila napisala na koncu Poezij, ne pa ob samih pesmih.

Dr. Zupan je prepričan, da si takih vprašanj ne postavljajo samo dijaki in profesorji, ampak tudi drugi, ki berejo Poezije. »Če je informacija tik ob pesmi, bo bralec skoraj gotovo raje po njej tudi posegel. S tem se miselni svet, ki ga odpira pesem sama, še bolj razširi,« je še zapisal dr. Jure Zupan. Pod črto pa izvemo še marsikaj. Zupan zgoščeno pojasnjuje tudi vrste rim, stopic in verzov, v preglednici pa navaja najpogostejše samostalnike, glagole, pridevnike in prislove. Tako dajejo Prešernove Poezije s sprotnimi opombami bralcu uvid v različne vidike pesnikovega ustvarjanja. S tem pogled na Prešernovo delo, osredinjen samo na vsebino in oblikovnost, pomembno dopolnjujejo z velikokrat spregledanega vidika.

Opombe k Prešernovim Poezijam namreč opozarjajo na širino pesnikove splošne, klasične in literarne izobraženosti, v kateri je našel ne samo osebe, mite, izraze in primerjave, ampak tudi motive in povezave s svetovnimi dogodki od antike preko srednjega veka in renesanse do revolucionarnih dogodkov prve polovice 19. stoletja. Prešeren ni bil samo intelektualec, ampak tudi človek iz ljudstva; človek, ki je dobro poznal vse strani življenja, od trdega kmečkega dela svojih najbližjih, posvetnega življenja takratnih ljubljanskih meščanov, političnih spletk uradništva, različnih stanov in cenzorjev, delovanja duhovnikov, pa tudi njihovega sprenevedanja, do razgrajaškega veseljaštva plemstva ipd.

POEZIJA SE URESNIČUJE Z RECITACIJO

Domala 200 let stari jezik pa je rahlo posodobil Jože Faganel, ki kot lektor deluje tudi v zamejstvu. Pričujoča izdaja Poezij uredniško sledi upoštevanju načela, da se poezija uresniči z recitacijo, v govoru, zato bralcu ponuja ustrezna naglasna znamenja in druge nasvete, kako pesniku posodobiti glas, da bo zvenel čim bolje in pravilneje. Dodani sta tudi spremni besedili dr. Jureta Zupana in Jožeta Faganela, stvarno, krajevno in imensko kazalo ter statistični pregled najpogostejših samostalnikov, glagolov in pridevnikov v Prešernovih pesmih.

Viri: Mohorjeva družba in Primorske novice, fotografije je posredovala Mohorjeva družba, druge pa so s spleta 

Zbral in pripravil: Franci Koncilija