Arhivi Kategorije: Zgodilo se je

Vrnitev Bienala slovenske grafike

Z odprtjem razstave Najmlajša originalna grafika v galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu se je v našo kulturno zavest vrnilo eno najpomembnejših in vrhunskih kulturnih prizadevanj, kar jih je dolenjska metropola v povojnem času premogla na likovnem področju. Razstava namreč po dvanajstih letih, kolikor jih je minilo od zadnjega Bienala slovenske grafike Otočec – Novo mesto, obuja to žlahtno tradicijo, ne sicer v njenem nekdanjem razponu in vsebinski pestrosti, a vendarle vrača Novo mesto na slovenski kulturni zemljevid kot osrednjo točko prikaza sodobnih grafičnih prizadevanj slovenskih grafičnih ustvarjalcev.

Razstava v Dolenjski galeriji ponuja vse do konca septembra na ogled izbrana dela iz grafične zbirke ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Predstavlja se šestnajst ustvarjalcev: Zala Božič, Robert Brok, Stevan Čukalac, Anita Indihar Dimic, Betina Habjanič, Natalija Juhart, Alja Košar, Maria Karnar Lemesheva, Albert Janez Novak, Eva Novak, Petja Novak, Ana Pečnik, Andrej Praznik, Peter Stegu, Lina Steiner in Sandra Vaupotič. Ob razstavi je izšel tudi bogat katalog.

Kot v svojih zapisih v katalogu poudarjata predsednik bienala prof. mag. Branko Suhy in akademik prof. dr. Milček Komelj, razstavljeni grafični listi predstavljajo tista ustvarjalna prizadevanja slovenskih umetnikov, ki nadaljujejo bogato tradicijo tako imenovane ljubljanske grafične šole, temelječi predvsem na zahtevnem delu na grafični matrici namesto na sicer že splošno razširjenem delu s kolaži in računalniško grafiko. V teh prizadevanjih je imelo in še ima pomembno vlogo prav pedagoško delo prof. Branka Suhyja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, pri predstavljanju umetniških dosežkov javnosti pa novomeški bienale slovenske grafike. “V današnjem času, ko se je široko pojmovanje grafike z neomejenim številom odtisov ponovno razširilo, si profesor Suhy kot varuh izročila izrecno prizadeva, da bi grafika, uresničena v klasičnih tehnikah visokega in globokega ter ploskega tiska, pri nas obstala in bi se staro znanje ne izgubilo,” je zapisal dr. Komelj.

Na slovesni otvoritvi je zbrane obiskovalce pozdravila direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik, razstavo sta predstavila predsednik bienala prof. mag. Branko Suhy in akademik prof. dr. Milček Komelj, nagovorila pa jih je dekanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani izr. Prof. mag. Lucija Močnik Ramovš.

MiM

Koncert pred poletjem

Pihlani orkester Krka. (Foto: splet)

V petek zvečer, 15. junija 2018, je bil v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu koncert Pred poletjem Pihalnega orkestra Krka, ki ga že vrsto let uspešno vodi dirigent Matevž Novak. Mladi glasbeniki so skoraj poldrugo uro igrali skladbe Philipa Sparka, Alfreda Reeda, Naohira Iwaia in priljubljenega domačega skladatelja Tomaža Habeta. Odličen je bil tudi solist,  trobentač Jošt Rudman.

Pihalni orkester Krka je bil ustanovljen že davnega leta 1957 z imenom Pihalna godba Straža. Takrat je imel 25 članov. Današnji Pihalni orkester Krka pa  sestavljajo številni mladi nadarjeni glasbeniki, ki so prepoznavni na slovenski in mednarodni ravni. Orkester se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj in festivalov, na katerih je že prejel številna priznanja in nagrade. Tako je Pihalni orkester Krka pomemben promotor slovenske glasbene in kulturne dediščine. Petkov koncert je bil začetek pomembnih nastopov doma in v tujini. Tako bodo julija nastopili na poletnem festivalu (Summer festival) v Innsbrucku v Avstriji, septembra in oktobra v Belgiji. Na domačih odrih bodo oktobra nastopili v Velenju, 22.  decembrapa bo tako kot vsako leto novoletni koncert v KC Janeza Trdine.

Takšnih uspehov brez izdatne in velikodušne finančne podpore tovarne zdravil Krka, ki je generalna pokroviteljica vseh nastopov, gotovo ne bi zmogli. Petkov večer so finančno podprli tudi MO Novo mesto, Občina Straža in Ministrstvo za kulturo RS.

Pripravil:  Franci  Koncilija

O domoljubju in nov list Rastoče knjige

140-letnico rojstva pesnika, dramatika, esejista in prevajalca Otona Župančiča je Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine obeležilo z literarnim natečajem na temo domoljubja. Nagrajence natečaja in zbornik prispevkov so predstavili na zaključni prireditvi v Parku Rastoče knjige pri Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Ob tej priložnosti so slovesno odkrili nov list z Župančičevim verzom na skulpturi Rastoča knjiga.

Kot je povedala predsednica društva dr. Jožica Jožef Beg, je bil odziv na že tretji natečaj društva, ki je potekal pod naslovom Hodil po zemlji sem naši, zelo dober. Udeležilo se ga je 74 avtorjev iz vse Slovenije s 122 prispevki, izmed katerih sta komisiji, ena za osnovnošolce in srednješolce ter druga za odrasle pisce, izbrali najboljše.

Nagrade so prejeli: med šolarji Neža Ilovar in Nina Pečnik z Osnovne šole Center Novo mesto, Eva Puhek in Neža Cerinšek z Gimnazije Novo mesto, med odraslimi pa Irena P. Beguš (Ljubljana), Ana Manfreda (Nova Gorica), Darinka Kozinc (Solkan), Maks Starc (Novo mesto), Dragana Marošević (Ljubljana) in Lidija Basarac (Dragatuš). Na prireditvi so nagrajenci prebrali svoje prispevke ter prejeli priznanja in nagrade. Sicer pa so vsi prispevki udeležencev natečaja tudi letos objavljeni v zborniku pokrajinskega slavističnega društva, v katerem je predstavljena dejavnost društva v minulem letu, ter prispevek o Župančiču, ki so mu posvetili letošnji natečaj.

Na prireditvi so obeležili tudi petletnico Rastoče knjige, katere idejni oče je dr. Janez Gabrijelčič. Zato so v parku Rastoče knjige pri knjižnici slovesno odkrili nov list – novomeški župan Gregor Macedoni, direktor Knjižnice Mirana Jarca Borut Novak in predsednik Državnega sveta (DS) RS Alojz Kovšca. Slednji je v nagovoru poudaril, da Novo mesto tako tudi na simbolni ravni izpričuje, da je mesto, zavezano knjigi in kulturi. »Ko smo v Državnem svetu pred 18 leti podprli projekt Rastoče knjige, si nismo predstavljali, da se bo ta ideja tako razrastla. Podpiramo take pobude civilne družbe, saj spodbujajo vrednote znanja, kulture in ustvarjanja na vseh področjih ter nam pomagajo, da rastemo kot narod. Globalizacija je namreč nevarni talilni lonec nacionalnih kultur,« je dejal v nagovoru.

Prireditev, ki jo je povezovala Carmen L. Oven, sta popestrila novomeška glasbena skupina Ješča vešča in Marko Pršina, ki je kot Oton Župančič prebral do zdaj neznano pismo svoji sorodnici Mariji Zupančič (poročeni Henigman) iz Dolenjskih Toplic.

Pripravila in foto: MiM in L. M.

Zanimiv in vsebinsko bogat posvet

Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta je v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto in Medobčinsko pobudo za čezmejno e-sodelovanje v e-regiji pripravil zanimiv posvet, ki je pod naslovom Akademija ob evropskem letu kulturne dediščine potekal 25. maja v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.

Akademijo so zasnovali tako, da bi v letu evropske kulturne dediščine, ki poteka letos in bo še v prihodnjem letu, pomembni profesorji, zgodovinarji, arhitekti, etnologi, ekonomisti, raziskovalci in drugi udeleženci v jasnejše zavedanje javnosti postavili povezanost evropske in novomeške kulturne dediščine, opozorili na njene manj znane sestavine in predlagali akcije za povečanje njene prepoznavnosti, da bi predlagali ukrepe za izboljšanje promocije kulturne dediščine, spodbudili akcije za njeno vpetost v trajnostni turizem Novega mesta ter z vsem tem položili svoj obolos k promociji evropske kulturne dediščine.

Trdinova čitalnica Knjižnice Mirana Jarca je bila 25. maja lepo zapolnjena in po glasbenem nastopu ansambla novomeških gimnazijcev ter pozdravnem nagovoru (preberi) župana mestne občine Novo mesto mag. Gregorja Macedonija so udeleženci prisluhnili vrsti zanimivih predavanj, predstavitev in razmišljanj.

V dopoldanskem delu akademije, ki ga je vodila dr. Vida Čadonič Špelič, je kot prvi nastopil dr. Stane Granda in v svojem predavanju Naš pogled na preteklost Novega mesta potrebuje popolno prevetritev  (preberi) opozoril na premalo poznano kulturno dediščino Novega mesta, ki ostaja prezrta in se ne vgrajuje v podobo mesta, saj je ob sicer uspešnem in svetovno poznanem gospodarstvu v kulturno-zgodovinskem smislu Novo mesto v svetu žal znano le kot mesto, “kjer so zažgali škofa”.

Dr. Aleš Gabrič je v predavanju Vloga gimnazije v Novem mestu v razvoju šolstva na ozemlju današnje Slovenije (glej povzetek) prikazal nekatere dileme, ki se pojavljajo glede pomena novomeške gimnazije od njene ustanovitve dalje. Ob ustanovitvi je bila ena redkih tovrstnih ustanov na našem območju, kasneje pa je konkurenca novih ustanovah vplivala na njen pomen v razvoju šolstva,še posebej v času odpiranja srednjega in visokega šolstva širšim slojem prebivalstva.

Dr. Jože Gričar je predstavil omrežje gimnazij, ki jih je ustanovila cesarica Marija Terezija  (preberi) v času svojega 40-letnega vladanja. Opozoril je, da je prispevek teh gimnazij k razvoju Evrope še premalo ovrednoten, kar pa naj bi se spremenilo z vzpostavljenim spletnim omrežjem terezijanskih gimnazij.

Ivica Križ, univ. dipl. etnologinja je predstavila najzanimivejše delce iz etnološke kulturne dediščine Dolenjske in Novega mesta (glej povzetek), dopoldanski del pa je zaključil baletnik in koreograf, letošnji Prešernov nagrajenec Janez Mejač z razmišljanjem Korak v dvoje (preberi) osvetlil življenje in delo Pie in Pina Mlakarja, legendarnih baletnikov, tesno povezanih z Novim mestom.

V popoldanskem delu, ki ga je vodil prof. dr. Miha Japelj (član Kulturnega društva Severina Šalija) in predstavil samo prireditev (preberi), je dr. Janez Gabrijelčič (tudi član KDSŠ) v prispevku Leto ljubezni z Rastočo knjigo (preberi) predstavil nastanek in razvoj vseslovenskega projekta Rastoča knjige ter zamisel, da Novo mesto postane mesto ljubezni.

V nadaljevanju je profesor in umetniško-pedagoški vodja Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja Zavoda Friderik I. Baraga Aleš Makovec v prispevku Opera na Dolenjskem ima prihodnost (preberi) utemeljil zamisel o Novem mestu kot glasbenem središču, kar lahko postane samo, če ima opero. Navsezadnje opero v Novem mestu na nek način zahteva številno občinstvo, kar dokazuje množični obisk vseh teh izvirnih opernih predstav v izvedbi in produkciji Vokalne akademije Jurij Slatkonja.

Docent dr. Tomaž Slak je v prispevku Zgodovina in prihodnost Glavnega trga v Novem mestu (glej povzetek) razjasnil številne odprte dileme glede urejanja Glavnega trga vključno z njegovim končnim pogledom v prihodnost.

Marjan Hren, predsednik društva Machova dediščina pod Gorjanci, je v prispevku Machova dediščina pod Gorjanci in noč metuljev (preberi) predstavil Machovo učno pot in z njo povezano družino Mach ter svilnatega prelca metulja jamamaj, ki ga je za svoje sviloprejstvo k nam uvedel Johann Mach.

Po končanih predavanjih so se udeleženci preselili v knjižnični atrij, kjer so prisluhnili nastopu učenk Glasbene šole Marjana Kozine.

Pripravila: M. Markelj in F. Koncilija

Šalijev večer o kulturnem turizmu

V Knjižnici Mirana Jarca je 24. maja potekal že sedmi Šalijev večer, tradicionalni kulturni dogodek, ki ga prireja naše društvo za svoje članstvo in širšo javnost.
Dr. Marko Koščak

Tokrat je član našega društva, doc. dr. Marko Koščak s Fakultete za turizem Brežice, po pozdravnem nagovoru namestnika predsednika našega društva Francija Koncilije predaval o globalnih in lokalnih izzivih za razvoj kulturnega turizma. Predavanje je zasnoval z željo obeležiti evropsko leto kulturne dediščine in predstaviti njegove osnovne cilje, ki so:
• izpostaviti kulturno dediščino kot osrednjo komponento kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga;
• okrepiti zavedanje vseh o naši izjemni skupni kulturni dediščini, o vrednotah, ki jih predstavlja dediščina, o njenem družbenem in razvojnem potencialu ter o pravicah in dolžnostih, povezanih z dediščino;
• skušati spodbuditi čim več ljudi k odkrivanju in raziskovanju kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti k skupni evropski družini.

Predavatelj je govoril tako o globalnih kot lokalnih vidikih, pomembnih za razvoj kulturnega turizma. Ob tem je opozoril na pomen tako kulturne kot naravne in žive dediščine, ki tvori jedro vsebinskih elementov, pomembnih za oblikovanje turističnega proizvoda. Predvsem je izpostavil potrebo po trajnostnem in odgovornem upravljanju in sodelovanju deležnikov znotraj posamezne turistične destinacije ter na nekaterih primerih dobre prakse pokazal na pozitivne in negativne izkušnje nekaterih destinacij v globalnem turističnem okolju.

V drugem delu predstavitve se je dr. Koščak osredotočil na Dolenjsko in njena prizadevanja za razvoj kulturnega turizma. Izpostavil je izkušnje projekta Po poteh dediščine, ki je pod okriljem tedanje Gospodarske zbornice Novo mesto potekal v obdobju 1996 – 2008. Predavanje pa je zaključil s predstavitvijo pogledov in razmišljanj za uspešno delovanje na tem področju v prihodnje.

MiM

Teden hrvaške kulture

Sredi maja je v Novem mestu potekal teden hrvaške kulture z bogatim programom.

Začel se je v avli Knjižnice Mirana Jarca v četrtek, 17. maja 2018, z otvoritvijo odmevne razstave slik in ročnih del članov in članic hrvaških društev v Sloveniji, nadaljeval se je z literarnim večerom v atriju knjižnice. Uvodni pozdrav na otvoritvi razstave je prebrala članica KDSŠ Jadranka Matić Zupančič, svoja ročna dela in belokranjske pisanice pa je razstavljala Milica Steković, prav tako naša članica. V soboto zvečer, 19. maja, je bil v športni dvorani Leona Štuklja 7. zbor hrvaške kulture.

Milica Steković
Jadranka Matić Zupančič

V avli knjižnice se je zbralo okoli 80 slovenskih in hrvaških ljubiteljev kulture, med drugimi tudi gostje iz knjižnic v Celju, Pulju in Karlovcu. Po uvodnem pozdravu Jadranke Matić Zupančič je udeležence pozdravil tudi direktor Knjižnice Mirana Jarca Borut Novak. V nadaljevanju so posamezne voditeljice krožkov in sekcij predstavile aktivnosti članov, Milica Steković pa je prebrala nekaj svojih pesmi in nato predstavila svoje zbirke ročnih del, kot so narodne noše, belokranjske pisanice in drugo. V atriju je nato potekal literarni večer mladih hrvaških kulturnih ustvarjalcev, ki so brali svoje pesmi in druga literarna dela. V atriju je bila ob 100-letnici 1. svetovne vojne (1914–918) na ogled tudi zanimiva razstava o življenju in delu ljudi v Pulju pred prvo svetovno vojno. Ob tej priložnosti je bil na voljo katalog z naslovom Pulj pred prvo svetovno vojno.

V soboto, 19. maja, je bil vrhunec kulturnega dogajanja v tednu hrvaške kulture v Novem mestu. Hrvaški gostje iz celotne Slovenije so si ogledali Novo mesto, popoldne ob 15. uri pa je bila sveta maša v stolnici sv. Nikolaja na Kapitlju, ki jo je daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Zvečer ob 18. uri je bil v športni dvorani Leona Štuklja osrednji dogodek tedna – 7. zbor hrvaške kulture z bogatim kulturnim programom. Nastopile so folklorne, tamburaške in vokalne skupine ter klape hrvaških kulturnih društev iz Slovenije. Po končanem programu je druženje Hrvatov trajalo še dolgo v noč.

Zapis in foto: Franci Koncilija

Umrl legendarni slovenski stripar

Življenjsko pot je zaključil še eden od slovenskih ustvarjalcev, ki so se svojim delom trajno zapisali v naš kulturni spomin. V 93. letu starosti je umrl Miki Muster, ustvarjalec slikanic, stripov in filmskih risank ter karikaturist, predvsem pa znan kot oče stripovskih junakov Lakotnika, Zvitorepca in Trdonje.

Miki Muster na obisku v Novem mestu leta 2003. (Foto: MiM)

Velja za pionirja slovenskega stripa in enega najuspešnejših ustvarjalcev risanega filma na Slovenskem. V svojem dolgem in plodnem življenju je narisal več kot 350 tisoč risb za več kot 40 stripov Zvitorepca. Za svoje delo je leta 2000 prejel viktorja za življenjsko delo, leta 2003 priznanje mesta Ljubljane, leta 2014 srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa, leta 2015 Prešernovo nagrado, Združenja novinarjev in publicistov pa mu je za življenjsko delo podelilo častno priznanja Boruta Meška.

Miki Muster se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti. Ko je bil star dve leti, se je družina preselila v Krmelj na Dolenjskem, pri Mikijevih osmih letih pa so se preselili v Ljubljano, kjer je odraščal in se šolal. Končal je študij kiparstva na Likovni akademiji v Ljubljani, a njegove sanje so bile ustvarjanje filmskih risank, kar pa tedaj ni bilo mogoče. V letih med 1952 in 1973 je bil zaposlen kot novinar in ilustrator pri Slovenskem poročevalcu in tedaj je ilustriral številne slikanice in ustvaril znamenite stripe o dogodivščinah Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje. Z risanim filmom se je začel ukvarjati šele leta 1973, ko se je preselil v München. V obdobju od 1967 do 1990 je ustvaril tudi več legendarnih reklamnih spotov.

Ob 70-letnici Mikija Mustra leta 1995 so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu odprli razstavo izvirnih Mustrovih risb za stripe,
barvnih naslovnic in primerkov predlog, potrebnih za nastanek
risanega filma. Izvirno gradivo so pospremili natisi njegovih stripov in slikanic, tekli pa so tudi prikazi risank na videu.

Preberi: Intervju z Mikijem Mustrom (Milan Markelj: Stvaritelj Zvitorepca, Priloga Dolenjskega lista, 1995)

Spominska svečanost ob 30-letnici partnerstva

Minuli konec tedna so bili v MO Novo mesto trije pomembni slavnostni dogodki: 30-letnica (1988–2018) partnerske pogodbe, sklenjene med občinama Langenhagen iz Nemčije in MO Novo mesto, spominska svečanost za vse pokojne, ki so soustvarjali to partnerstvo, in podelitev občinskih priznanj ob prazniku MO Novo mesto.

Preberi več Spominska svečanost ob 30-letnici partnerstva

PRVI OBČNI ZBOR NAŠEGA DRUŠTVA

Prvi občni zbor našega društva je potekal v četrtek, 22. marca, v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca. Zaradi domala sočasnih drugih kulturnih prireditev tistega dne je bila udeležba sicer pičla, vendar je bil občni zbor kljub temu legalen in uspešen.

Uvodoma se je namestnik predsednika KDSŠ Franci Koncilija zahvalil vsem, ki so se v minulem letu trudili, da je društvo postalo prepoznavno v širšem prostoru Dolenjske in Bele krajine. Potem je prebral poročilo o personalnem stanju društva. Tako je bilo na dan 31. 12. 2017 vpisanih 53 članov; od tega 26 žensk in 27 moških. Društvo ima enega akademika, osem doktorjev znanosti, tri magistre in sedem profesorjev. Častni člani Mestne občine Novo mesto so: predsednik Milček Komelj, Janez Gabrijelčič in Miha Japelj; nagrado MO NM sta prejela Severin Šali (1991) in Franci Bačar; Trdinovo nagrado pa so prejeli: Severin Šali (1954), Miha Japelj, Marijan Dović, Daniel Brkič, Marjanca Kočevar, Milan Markelj, Jadranka Matić Zupančič, Smiljan Trobiš in Barica Smole.

Sledil je pozdravni govor predsednika društva akad. prof. dr. Milčka Komelja (preberi), v katerem je poudaril, da kulturno življenje v Novem mestu cveti tudi po zaslugi Kulturnega društva Severina Šalija in da se v kulturno zavest mnogih vrača zavest o kulturnem pomenu Novega mesta. V svojem razmišljanju se je predsednik Milček Komelj dotaknil tudi pesnika Severina Šalija. Dejal je, da obujena ljubezen do njega simbolno kaže naklonjenost do duhovnega sveta, ki v povezavi z novomeškim ambientom oživlja in osmišlja golo realnost, kakršno je Šali vselej romantično idealiziral in patiniral.

V nadaljevanju je predsednik društva Milček Komelj prebral poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Zvrstilo se je pet Šalijevih večerov s pestro in zanimivo vsebino, omenil je prvi spoznavni večer, na katerem so člani na predvečer svetovnega dne poezije brali Šalijeve pesmi in poslušali uglasbitev nekaj Šalijevih pesmi, ki jih je pripravil njegov sin Cveto. Društvo je maja odprlo tudi društveno spletno stran, ki je zelo privlačna in priljubljena. V širšem smislu svojega delovanja je društvo opozorilo na krajo bronastega nagrobnika akademika Božidarja Jakca, na potrebo za dokončanje mestnega pokopališča v Srebrničah in na ureditev Plečnikovega spomenika v Bučni vasi.

Sledilo je poročilo nadzornega odbora o finančnem poslovanju društva, poročilo disciplinske komisije in poročilo o finančnem načrtu društva za leto 2018. Iz vsebine načrta delovanja KDSŠ v letu 2018 je potrebno opozoriti na nadaljevanje sodelovanja KDSŠ s Slavističnim društvom Slovenije in s Slavističnim društvom Dolenjske in Bele krajine pa z društvom Slovenija – Rusija, s projektoma Rastoča knjiga in Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. V letu 2018 je zaživela tudi izdajateljska dejavnost društva. Izdali smo že prvo knjigo, in sicer V kamen vklesano, ki jo je napisala naša članica Marinka Marija Miklič, v načrtu pa sta monografija o Milčku Komelju in knjiga o Severinu Šaliju.

Pod točko razno se je na občnem zboru razvil zanimiv in sproščen pogovor s posebnim poudarkom, kako bi v bodoče v društvo pritegnili več mladih. Ker gre za dokaj zahteven in pomemben dolgoročni projekt, bomo na ravni društva ustanovili projektno skupino, ki bo iskala primerne in uresničljive rešitve.

Pripravil: Franci Konciija

6. Šalijev večer s knjigo

V atriju Knjižnice Mirana Jarca je 22. marca potekal 6. Šalijev večer, in sicer v znamenju prve knjige, ki jo je izdalo Kulturno društvo Severina Šalija .

Osrednja gostja večera, ki mu je prisluhnilo okrog sto obiskovalcev, je bila pisateljica Marinka Marija Miklič iz Novega mesta, tema večera pa njena nova knjiga z naslovom V KAMEN VKLESANO.

Kot je poudaril v uvodnem pozdravu namestnik predsednika društva Franci Koncilija, si društvo s svojo izdajateljsko dejavnostjo prizadeva uresničevati eno od osrednjih nalog društva – skrbeti za večjo prepoznavnost kulturnih ustvarjalcev z območja širše Dolenjske.

Predsednik društva akademik dr. Milček Komelj, ki je tudi pisec ene od spremnih besed v knjigi, je v svojem poglobljenem daljšem nagovori (preberi) poudaril, da ima knjiga v Kamen vklesano poleg literarnega tudi narodopisni in kulturno-zgodovinski pomen. Marinkino pisanje je v njem prebudilo tudi osebne spomine na nekatera znane in manj znane osebnosti, ki so omenjene v knjigi.

Sicer pa so obiskovalci lahko o pisateljici, ki je doma s Štrita v škocjanski občini, in njeni novi knjigi kratkih zgodb več izvedeli v pogovoru avtorice z Milanom Markljem, ki je knjigo tudi oblikoval in pripravil za tisk. Mikličeva je tako povedala, kaj jo je spodbudilo k pisanju, kako je oblikovala naslov za knjigo, koliko so njeni literarni junaki avtentični in resnični ljudje in koliko plod literarne domišljije, kako so zgodbe sprejeli in v njihovi literarizirani obliki razumeli domačini iz bučklanarskega konca, spomnila se je sprememb, ki so preoblikovale življenje ljudi na dolenjskem podeželju v času njenega otroštva ter povzročile, da je ob izboljšanju življenjskih razmer z novostmi marsikaj starega in dobrega žal izginilo. Pogovor je popestrila Rezka Povše iz literarne sekcije Snovanja Društva upokojencev Novo mesto, katere članica je tudi Mikličeva, z branjem izbranih odlomkov iz knjige, v zaključnem delu pogovora pa je Mikličeva spregovorila še o nerazveseljivem položaju slovenskega pisatelja in o težavah pri izdajanju knjig.

Dogodek je popestril glasbeni nastop pisateljičinih vnukov iz skupine NON + ULTRA, številni obiskovalci pa so večer zaključili z druženjem ob dobrotah.

L. M.