Arhivi Kategorije: Zgodilo se je

DANICA RANGUS, ČLANICA KDSŠ, PREJELA NAGRADO MO NOVO MESTO

V petek, 5. 4. 2019, je bila v KC Janeza Trdine slavnostna akademija ob občinskem prazniku, ki je bil določen 7. aprila,saj je na ta dan leta 1365 Rudolf IV. Habsburški ustanovil Novo mesto. Župan je podelil nagrade in priznanja Mestne občine Novo mesto za leto 2018 naslednjim zaslužnim Novomeščankam in Novomeščanu: Danici Rangus, Fani Vovk, Nežki Ivanetič, Mariji Jerele in Samu Kralju. 

Na slavnostni akademiji je Danica Rangus, članica Kulturnega društva Severina Šalija, nekdanja predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine, aktivna predstavnica Društva Slovenija Rusija ter učiteljica slovenščine in ruščine na Osnovni šoli Center, prejela nagrado Mestne občine Novo mesto 2018 za 40-letne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju. V obrazložitvi je zapisano:

»Danica Rangus je mentorica bralne značke, tekmovanja za Cankarjevo priznanje, šolskega glasila ter Kulturnega živžava. Bila je članica državnih komisij za tekmovanja, natečaje in projekte. Je soavtorica delovnega zvezka za osnovne šole Stopinjice v svet književnosti. Posebna pedagoška dejavnost je njeno 22-letno delovanje v projektu Jezikovne  počitnice za mlade koroške Slovence. Na njeno pobudo se je Osnovna šola Center pridružila projektu Rastoča knjiga. Trikrat je bila soorganizatorka strokovne ekskurzije mladih iz Slovenije v Moskvo, marca 2018 pa spremljevalka skupine učencev in dijakov iz Novega mesta na šolanju pri kozmonavtih v Moskvi in Zvezdnem mestu. V Osnovni šoli Center vodi krožek ruščine, za učence je uvedla rusko bralno značko. Aktivno sodeluje z Oddelkom rusistike na Filozofski fakulteti, z Ruskim centrom znanosti in kulture, Ruskim mirom ter Veleposlaništvom Ruske federacije v Ljubljani.«

Kulturno društvo Severina Šalija svoji aktivni članici društva in Upravnega odbora Danici Rangus za prejeto priznanje MO NM iskreno čestita z željo, da bi aktivno nadaljevala delo z mladimi in v KDSŠ.

(Vir: spletna stran OŠ Center Novo mesto, fotografija:Robert Kokol in Franci Koncilija)

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

PREDSTAVITEV NOVE TROBIŠEVE KNJIGE PLIVKANJA

V torek, 9. aprila 2019, zvečer je v Trdinovi čitalnici knjižnice Mirana Jarca, na 9. Šalijevem večeru KDSŠ, znani novomeški pesnik in član KDSŠ Smiljan Trobiš predstavil že svojo 27. pesniško zbirko, ki jo je naslovil Plivkanja. Izdajo omenjene pesniške zbirke Trobiševih senryujev je z denarnim prispevkom omogočilo tudi KDSŠ. Na 9. Šalijevem večeru, ki sta ga finančno podprli Krka, tovarna zdravil in MO Novo mesto, se je zbralo okoli 40 članov in drugih, ki so z zanimanjem spremljali pester in zanimiv kulturni dogodek, odlične solistične nastope sopranistke Urške Kastelic iz Ljubljane pa so navzoči vsakokrat nagradili z močnim in dolgim ploskanjem.

Uvodoma je Franci Koncilija najprej opravičil odsotnost moderatorja Marjana Pungartnika iz Maribora, ki se zaradi bolezni dogodka ni mogel udeležiti. Sledila je kratka predstavitev Trobiševe pesniške zbirke, pesnika samega ter sopranistke Urške Kastelicin pianistke in skladateljice Aleksandre Naumovski Potisk. V nadaljevanju večera je Tomaž Koncilija v presledkih večkrat prebral nekaj Tobiševih senryujev, sopranistka Urška Kastelic pa je čudovito zapela tri znane operne arije, med njimi kot zadnjo tudi priljubljeno pesem Franza Schuberta Ave Maria. O Trobiševih senryujih je recenzent njegove pesniške zbirke, predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj, zapisal: »Življenje se mu kot lepota bivanja v svoji smiselnosti predaja samo. Stvari umeva, ko jih ne misli, rešitve najde, ko si zanje ne prizadeva, in s samim seboj se sreča, ko v prizadevanju odneha ter se samo prepušča življenju, tako kot jeziku, s katerim taka dojetja in duhovne izkušnje ubeseduje. Na svet gleda kot na svetlobo in prav tako zre na njegove ljudi…«

Na koncu zanimivega večera, ki so ga prisotni spremljali z zanimanjem in zadovoljstvom, so spregovorili še trije člani KDSŠ. Najprej je spregovorila Rezka Povše, ki se je v imenu Literarne sekcije Snovanja, ki že 17 let deluje v Društvu upokojencev Novo mesto, zahvalila Smiljanu Trobišu za njegovo nekajletno uspešno vodenje te sekcije.Povedala je še, da so izdali že 11 pesniških zbirk, slednjo te dni z naslovom Prvikrat. Potem je spregovoril prof. dr. Miha Japelj o pomenu besedne umetnosti in se zahvalil Trobišu za njegov celoten ustvarjalni opus. Na koncu pa je spregovorila Stanka Starešinič, ki se je zavzela za večjo prepoznavnost pesnika Smiljana Trobiša na celotnem slovenskem prostoru. Sledilo je še prijetno druženje obiskovalcev večera ob dobri zakuski in pijači.

(Fotografiral: Marko Klinc)

Franci Koncilija

13. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

Vedno kadar se povežejo ustvarjalne ideje z dobro voljo, navdušenjem in posluhom številnih strokovnjakov in ljubiteljev lepih umetnosti, rezultati kmalu postanejo prepoznavni v širšem prostoru. Tako je bilo tudi z bienalno razstavo slovenske ilustracije pred 25 leti. Na letošnji, že 13. Slovenski bienalni razstavi ilustracij, ki so jo odprli 27. marca 2019 v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, se nam predstavlja okoli sedemdeset vrhunskih sodobnih slovenskih ilustratorjev, kar dokazuje, da je projekt še vedno zanimiv, kakovosten in živ.

KAJ PRIKAZUJE RAZSTAVA?

Znano je, da prireditev ves čas svojega obstoja ohranja ustvarjalno moč in razkriva odličnost slovenske ilustracije z najrazličnejšimi avtorskimi poetikami, hkrati pa spremlja nove likovne rešitve, izraze in tehnike, saj umetniki ves čas prenavljajo slikarske tehnike, uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij. Razstava torej pomeni dragocen prispevek k uveljavljanju ilustracije, ki je v svojem največjem segmentu otroške ilustracije nepogrešljiva pri sooblikovanju likovnega gledanja ter razumevanja mladih in najmlajših, saj gre za dejavnost z odgovorno vzgojno in izobraževalno vlogo – za slikovno govorico, ki soustvarja človekovo zavest in odločilno vpliva na duševni razvoj mladih.

ILUSTRACIJA V KORAKU S ČASOM

Likovna ilustracija je tudi v računalniški dobi ostala nenadomestljiva, saj se je razvijala sočasno z napredovanjem tehnologije in s tem postajala vse pomembnejša. Ilustracija po svetu doživlja razcvet in igra vse bolj pomembno vlogo v vidnem sporočanju, žal pa je pri nas še vedno potisnjena nekam na obrobje.

KAJ JE GLAVNA NALOGA IN POMEN ILUSTRACIJE?

Ilustracija poskuša prevesti besedilo v likovni jezik, istočasno pa se mora kvalitetna ilustracija predstavljati tudi kot vrhunska umetnina sama zase. Njen razpon je zelo obsežen. Ilustracija leposlovnih tekstov prevaja zgodbo in emocionalni naboj te zgodbe v sliko. Pri tem gre vedno za osebno interpretacijo ilustratorja, in kvaliteta ilustracije je prav v subjektivni interpretaciji, ki je vidna skozi bogastvo imaginacije avtorja in njegovim načinom upodabljanja. Znanstvena ali poljudnoznanstvena ilustracija pa lahko dosledno odslika in selekcionirano predstavi podobe, razgradi ali sestavi objekte in organizme, lahko prikaže pogled, ki fotografiji in očesu ni dosegljiv, ali pa podobam dodaja podatke, ki jih obravnava besedilo, in če je tiskana v reliefni tehniki in ustrezno prirejena, jo lahko zaznajo tudi slepi in slabovidni. Zato je izredno važno, da ilustracijo gojimo naprej in jo varujemo kot zelo pomembno področje likovne umetnosti.

ZAKLJUČEK

Za podelitev letošnjih nagrad Hinka Smrekarja je bila imenovana petčlanska strokovna žirija, ki bo izbrala tri najboljše ilustracije. V Mali galeriji Cankarjevega doma namreč razstavlja več kot sedemdeset umetnikov, med njimi tudi med Novomeščani priljubljena Kitajka, akademska slikarka in grafičarka Huiqin Wang. Razstava bo odprta do 19. maja letos.

(Viri: Dnevnik, ZDSLU, sekcija ilustratorjev, fotografije pa so s spleta)

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

KONCERT V POSTNEM ČASU

V soboto, 30. marca 2019, je bil zvečer ob 20. uri v novomeški stolnici sv. Nikolaja zanimiv glasbeni dogodek, Koncert v postnem času, ki so ga pripravili Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi« iz Maribora, Hrvaško kulturno društvo Maribor, Hrvaško kulturno združenje Novo mesto in društvo Kočevarjev staroselcev Občice.

V novomeški stolnici se je zbralo okoli petdeset poslušalcev, ki so prišli na postni koncert z zanimanjem poslušat čudovito baročno glasbo, ki so jo mojstrsko izvajali: Tjaša Drovenik, ki je igrala na orgle, violinistka Tamara Bakardžieva, altistka Barbara Juteršek in basist Marko Mandir. Koncerta se je udeležil tudi novomeški škof msgr. Andrej Glavan, obiskovalci koncerta pa so vsako izvedeno skladbo nagradili z navdušenim ploskanjem. Nastopajoči gostje so zaigrali in zapeli pet daljših baročnih skladb Nicolausa Bruhnsa (1665–1697), Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) in Johanna Baptista Josepha Maximiliana Regerja (1873–1916). Prireditev so finančno podprli Ministrstvo za kulturo RS, Zvezno ministrstvo za Evropo, integracijo in zunanje zadeve Republike Avstrije, Štajerska deželna vlada in Koroška deželna vlada. Dopoldne naslednjega dne, v nedeljo, 31. marca 2019, pa so glasbeniki nastopili v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru.

 

Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija

Marko Vidojković je svojo knjigo RES VAM HVALA predstavil tudi v Novem mestu

 V okviru projekta Pisateljske rezidence srbski pisatelj, kolumnist, družbeni aktivist, protestnik in glasbenik Marko Vidojković iz Beograda ta mesec gostuje po Sloveniji. Knjiga Res vam hvala, ki jo je leta 2017 izdala beograjska založba Laguna, je doživela že osem ponatisov, prodanih pa je bilo več kot 20.000 izvodov.

Marko Vidojković je v torek, 26. marca 2019, zvečer v knjigarni Goga v Novem mestu predstavil svojo knjigo, ki je lansko leto izšla tudi v slovenskem prevodu. Pogovorni večer je povezoval Erik Valenčič, neodvisni raziskovalni novinar in avtor različnih oddaj. Na dogodku se je zbralo okoli trideset ljudi.

Marko Vidojković (1975) je eden najbolj branih srbskih pisateljev,
čigar ustvarjanje je pogosto zaznamovano s kritičnim
presojanjem aktualnega političnega in družbenega stanja. Na začetku pogovora je avtor predstavil svojo mladost, ki ni bila lahka. Po končanem študiju na pravni fakulteti je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja začel pisati prozo, krajše zgodbe. To je bilo v času vladavine Slobodana Miloševića, v času, ko so mladi protestirali na ulicah Beograda, prav tako kot sedaj protestirajo proti Aleksandru Vučiću …

Marko Vidojković je najprej začel pisati avtobiografske romane, ki so bili simbolično realistični, kasneje pa je začel pisati knjige, s katerimi je kritiziral družbene razmere v Srbiji. Dejal je: »Kadar piše, ne razmišlja, kaj piše, ko pa sanja, sanja resničnost …«

Njegova dela so jezikovno in stilno dostopna, razumljiva in zabavna. V knjigi Res vam hvala špekulativno razpreda misli, da Jugoslavija ni nikoli razpadla. Piše o socializmu, nacionalizma in krvave vojne na začetku niti ne omenja. Kasneje pridejo streznitev, sovraštvo in smrt … Začne se pravi politični triler, ko Jugoslavija razpade.

(Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija)

PRETANJENE GRAFIČNE TKANINE MARIE KARNAR-LEMESHEVE V KRKINI GALERIJI

V torek, 19. marca 2019, je bila v Galeriji Krka v Novem mestu zanimiva in odmevna razstava prepoznavne ruske slikarke in grafičarke Marie Karnar-Lemesheve, ki se je rodila v Moskvi, vendar že od leta 2010 živi in ustvarja v Sloveniji. Pred petimi leti je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (2014), kjer sedaj dokončuje magistrski študij slikarstva. Maria Karnar-Lemesheva je za svoja dela prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi priznanje Bienala slovenske grafike Otočec – Novo mesto leta 2018, leta 2015 je prejela nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, leta 2012 pa posebno priznanje 32. Ex tempore Podoba Ljubljane itd. Slavnostni govornik na otvoritveni slovesnosti je bil predsednik Kulturnega društva Severina Šalija akad. prof. dr. Milček Komelj.

            

V procesu ustvarjanja Maria Karnar-Lemesheva raziskuje grafične tehnike kot čarobni proces, poln izzivov: izrazno moč, dinamiko in razgibanost skozi oblike in barve v različnih grafičnih tehnikah, obenem pa se ukvarja z združevanjem grafike in slikarstva v kolažu in s širokopoteznim slikanjem na velika platna. Formalni izhodišči njenega ustvarjanja sta kubizem in ruska avantgarda, semantično pa je navezana na osebna doživetja.

Slavnostni govornik akad. prof. dr. Milček Komelj pa je na otvoritveni slovesnosti poleg drugega povedal:

Maria Karnar-Lemesheva je kot podiplomska študentka grafike in slikarstva na ljubljanski likovni akademiji opozorila nase predvsem s smislom za konstrukcijo in z velikopoteznostjo v risarski potezi. To je najbolj razvidno v njenih risbah in na njih temelječih grafikah tovarniških zunanjščin s cevastimi napeljavami in cilindričnimi oblikami, kjer se preplet industrijskih elementov povezuje v dinamično konstrukcijo, pri čemer napis Vostok očitno obuja njeno spominjanje na rodno Rusijo. Ne glede na to, ali gre za resnične aluzije na domače industrijsko okolje, so ji taki motivi, ki so si najbrž vsepovsod podobni, omogočili kompozicijsko pretehtano širokopotezno risanje skonstruiranih organizmov, ki jih organizira v mogočno učinkovite kompozicijske celote. Spomin na rusko domovino, presajen v slovensko okolje, se je avtorici najjasneje prikazal v grafiki, na kateri je med abstrakten splet oblik in linij vnesla v belino lista vrisano silhueto tako imenovane Ruske kapelice na Vršiču kot današnjega osrednjega sinonima za slovensko-rusko prijateljstvo ali sodelovanje. Grafika je zasnovana v zamolkli rjavini žlahtnega izročila ljubljanske grafične šole, ki ga je avtorica spoznala na akademiji in se vanj vključila. Z vrisano starožitno arhitekturo je v likovno monumentalnost vnesla še čustveno intimnost. Da je zanjo bistveno prav sožitje obojega, še toliko bolj izpričujeta velika lesorezna ženska akta, spokojno sedeča s spodvitimi nogami, mogočna v osnovnih konstrukcijskih oblikah, a hkrati izcizelirana v nadrobnostih, ki kažejo slikarkin poudarjeni smisel za ornamentalnost.

Avtorica je svojo energičnost vnesla v razmah povezovalne poteze oziroma konstrukcije, smisel za prefinjenost in ornamentalne vzorce pa je izživela v obdelavi nadrobnosti. Vendar pri tem ne gre le za napolnjevanje ali dekoriranje nosilne kompozicije, marveč za organsko prežemanje vseh oblik, tako da je v tkivu njenih podob kljub njihovi statičnosti razvidna notranja napetost, temelječa na svetlobnih kontrastih in še bolj na prefinjeno izbrušenih, ponekod tudi barvno toniranih odtenkih. Spričo takih značilnosti pa ni čudno, da je pomemben del svojega opusa posvetila spoštljivemu odnosu do umetnosti Pabla Picassa, še posebno v delih, kjer so segmenti v ploskev projicirane, a tudi prostorsko večsmerno razplastene predmetnosti v duhu kubističnega izročila preoblikovani v samostojne preplete geometriziranih oblik in struktur. A v dosedanjem delu Marie Karnar-Lemesheve pri tem ne gre za epigonsko posnemanje, marveč ponovno za avtonomen vstop v likovni jezik, s katerim se, sicer v znamenju počastitvenega odnosa do mojstra, lahko suvereno izraža. Zato so njene grafike polne domiselnosti in odtenkov ter bogastva, v njeni energičnosti in smislu za sintezo in kombiniranje oblik pa se izraža tudi velika, najbrž značilna ženska rahločutnost, ki v trdnost in ostrino vnaša tudi lirično mehkobo, ta pa se v likovnem smislu kaže kot velika prefinjenost; a umetnice ne priteguje le dekorativno napolnjevanje ploskev, marveč prej plastenje v prelome in pregibe zajetega ter v nove oblike zgoščenega življenja, ki se kot na razgrnjenem prtu v živahno enovitost povezanih raznoliko tretiranih grafičnih učinkov izraža v svoji dinamičnosti, v katero avtorica projicira tudi svoj čustveni, ne le spominski svet. S svojo likovno domišljijo je v vrsto del vključila tudi figuralne elemente (že na eni izmed podob industrijskih konstrukcij se ji celo »rokav« tovarne izteka v razprto človeško dlan), predvsem pa je razcvetene kompozicije svojevoljnih abstraktnih in aluzivnih oblik spremenila v utripajoče tkivo, v katerem lahko razbiramo tudi namige na sporočilo o današnjem svetu, ki ga ponekod nakazujejo vrisane besede, kakršna je pomenljivi »cirkus«, ali naslovi grafik, ki se zaletavajo »z glavo v zid«.

Taka umetnost je videti še najbolj smiselna in živa v utripanju in dinamiki ter nenehnih razmerjih med likovnimi elementi, k takemu lesoreznemu vezenju pa sodobno ustvarjalko najbrž spodbuja tudi gon starodavne tkalke po lepoti, kakršna obkroža že njena v ornamentiranem ambientu sedeča ženska akta. Skozi tak krasilni impulz ustvarjalka dojema svet kot nepregledno razčlenjen, a naravno zaokrožen organizem tudi spričo vseh njegovih najbolj vsakdanjih pojavov, pa naj gre za človeško intimo ali zapleteni organizem tovarn. Celovitost v njem ji omogočajo zajeti dominantne črte, ki kot obrisi in utripi na križiščih srečanj njenih lesoreznih zamahov lovijo vase segmente sveta kot v mrežaste grafične preplete. Napetost jim stopnjujejo vsakršni kontrasti, oblike se jim razcvetajo v vedno novih zaokroženih poganjkih, ki se jim usmerjajo v nevidno jedro kot svetlobni žarki, njihova razcvetena površina pa je videti kot rezultat nepredvidljive, a skrbno zavzete ustvarjalne igre.

Vse take učinke je avtorica dosegla zlasti s tradicionalno starodavno lesorezno tehniko, pa tudi v zapletenih tehnikah globokega tiska, in s potrpežljivim trudom, ki ji je videti v posebno veselje. Ob pogledu na skriti red v oblikovni nakopičenosti njenih grafik se gledalcem razkriva umetničina sposobnost, ki nam odpira še neznane poti k izvirom znano-neznanega ustvarjalnega sveta, je še zapisal in prebral Milček Komelj.

(Viri: Fotografije je posredovala Galerija Krka, nekatere pa so s spleta)

Pripravil in zbral: Franci Koncilija

APOSTOL UMETNOSTI JE RAZKRIVAL SVOJ NOTRANJI SVET V POGOVORU O MONOGRAFIJI

V torek, 12. marca 2019, ob 18. uri se je v Knjižnici Otona Župančiča nasproti Figovca v Ljubljani odvil domala poldrugo uro dolg, duhovno bogat in vsebinsko zanimiv pogovor z akad. prof. dr. Milčkom Komeljem, ki ga je domiselno vodila tajnica urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc. Na večeru žlahtne kulture je bilo okoli 50 udeležencev, ki so dobesedno uživali ob poslušanju akademikovih pogledov na poezijo, literaturo, slikarstvo in zgodovino likovne umetnosti.

Milček Komelj je vzorec bivanja svojega življenja oblikoval že v otroških letih, ko je v očetovi pisarni vsak dan bral knjige in občudoval kipe in slike ter se že kot otrok srečaval s takratnimi umetniki, kot so bili Božidar Jakac, Marjan Kozina, Pino Mlakar, Anton Podbevšek, Ilka Vašte in drugi…Novo mesto je doživljal kot romantično-konzervativno,duhovni portret Novega mesta pa je dojemal kot mesto umetnosti, muzejev in kot tempelj romantike. Milček Komelj je vedno želel postati slikar, ne pa umetnostni zgodovinar. Ne glede na to, da se njegove želje niso uresničile do potankosti, je postal enkraten glasnik ljubezni do umetnosti z inspiracijo in šele potem pesnik in umetnostni zgodovinar.

Akad. prof. dr. Milček Komelj je bil globoko v svojem srcu vedno poet, saj je poezijo doživljal celostno, nekako nad znanostjo, ker poezija svet dojema celostno. Zato je poezijo vedno pisal spontano, v svojih esejih pa se večkrat pogovarja z mrtvimi umetniki in prijatelji (npr. z Jožetom Tisnikarjem, Metko Krašovec in drugimi)… Milček Komelj pa ni samo likovni kritik, ki ni kritičen in zna o vsakem umetniku povedati tudi veliko dobrega, ampak je tudi prepoznaven pesnik ter izredno zavzet borec za slovenski jezik, še posebej na področju znanosti in uporabe slovenskega jezika na slovenskih univerzah. Milček Komelj zna mojstrsko poudarjati pomen slovenskega jezika tudi skozi likovno umetnost.

Fotografije: Franci Koncilija

Pripravil: Franci Koncilija

AKADEMSKI POSVET O EVROPSKIH IZZIVIH UNIVERZITETNEGA PROSTORA V NOVEM MESTU

V petek, 22. februarja 2019, ob 17. uri je bil v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu akademski posvet o evropskih izzivih univerzitetnega prostora v Novem mestu. Odmevni pogovor je organiziralo društvo Dolenjska akademska pobuda (DAP), ki ga vodi predsednik prof. ddr. Janez Usenik. Gosta posveta sta bila evropski poslanec Lojze Peterle in direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) prof. dr. Franci Demšar. Posvet je vodil izr. prof. dr. Aleš Gabrič, član UO DAP in predsednik Slovenske matice. Posveta se je udeležilo okoli 40 ljudi, med njimi tudi dr. Julij Nemanič, člana KDSŠ dr. Miha Japelj in dr. Janez Gabrijelčič, direktorica občinske uprave dr. Vida Čadonič Špelič, bivši novomeški župan mag. Boštjan Kovačič in drugi. Posvet je trajal skoraj dve uri.

STANJE UNIVERZITETNIH SREDIŠČ V SLOVENIJI

Goste in okoli 40 prisotnih udeležencev je uvodoma pozdravil predsednik društva DAP Janez Usenik, voditelj posveta Aleš Gabrič pa je oba gosta podrobneje predstavil. Franci Demšar je predstavil pestro stanje univerzitetnih središč v Sloveniji: ljubljanska univerza ima 26 članic, mariborska 14, koprska pa 6 članic. Opozoril je tudi na problematiko povezovanja slovenskih univerzitetnih središč z evropskimi institucionalnimi ustanovami in povezovanja univerz s slovenskim gospodarstvom.

TOVARNA ZDRAVIL KRKA JE ENKRATNI POTENCIAL ODLIČNOSTI

Evropskega poslanca Lojzeta Peterleta sta zanimali Dolenjska in Bela krajina kot prostor odličnosti. Peterle simpatizira z decentralizacijo, ker z njo lahko zmanjšamo najrazličnejše monopole, skratka, zanimala ga je decentralizacija, ki prinaša nekaj novega. To »nekaj novega« pa je gotovo Dolenjska s svojim gospodarskim potencialom, kjer tovarna zdravil Krka predstavlja enkraten in izredno uspešen center odličnosti. Znano je, da se centri odličnosti razvijajo tam, v tistih sredinah, kjer so nosilci dobrih idej. Povedal je še, da ga zelo zanima, kaj delajo univerze v Sloveniji, ne pa koliko jih je. Ni pomembna enakost, ampak drugačnost. Dolenjska ima potencial in ima kaj povedati Evropi, zato bi morala biti Slovenija vesela slehernih univerzitetnih ambicij na Dolenjskem.

PROBLEMATIKA STALEŽA ŠTUDENTOV

V nadaljevanju je doktor Demšar predstavil problematiko upadanja študentov na vseh slovenskih univerzah. Še leta 2011 je bilo v Sloveniji okoli 90.000 študentov, letos pa obiskuje visokošolske zavode samo še 65.000 študentov. Poudaril je tudi, da so samostojni visokošolski zavodi bolje organizirani in so dobro vpeti v okolje, državne univerze pa imajo kakovostnejše strokovne kadre. V nadaljevanju pogovora so se gostje dotaknili še pomena mednarodnega sodelovanja med slovenskimi in tujimi visokošolskimi centri v smislu transnacionalnega izobraževanja, ki mora biti usmerjeno v pretok znanja z univerz v gospodarstvo.

ŠOLA GRM NAJ POSTANE EVROPSKI CENTER ČEBELARSTVA

Na koncu je Lojze Peterle kot dolgoletni podpornik zaščite in ohranjanja slovenske pasme čebel predlagal, da bi šola Grm v Sevnem pod Trško goro kmalu postala evropski center za čebelarstvo, in dodal, da v tem trenutku Evropi še kako manjka dobrih idej.

 

(Fotografija: Marko Klinc)

Pripravil: Franci Koncilija

V STOPIČAH RASTOČA KNJIGA ŽIVI

V četrtek, 7. februarja 2019, je bila v Stopičah pozno popoldne nepopisna gneča. Ljudje so hiteli v šolo, kjer so na večer pred slovenskim kulturnim praznikom pripravili druženje dedkov, babic in mladih vseh starosti. V veliki dvorani se je zbralo nekaj sto ljudi, ki so napeto pričakovali začetek kulturnega dogodka. Na srečanje so bili povabljeni tudi trije člani Kulturnega društva Severina Šalija: dr. Janez Gabrijelčič, ustanovitelj Rastoče knjige, projekta mednarodnih razsežnosti, dr. Miha Japelj, ki vodi Odbor za promocijo kulturne dediščine Novo mesto, in Franci Koncilija, prvi župan MO Novo mesto in namestnik predsednika Kulturnega društva Severina Šalija. Med udeleženci je bil tudi domačin mag. Franci Bačar, geodet, član KDSŠ in  občinskega sveta MO NM ter direktor Geodetske uprave Novo mesto.

Uvodoma je vse prisotne pozdravila prizadevna, uspešna in priljubljena ravnateljica mag. Mateja Andrejčič, ki je poudarila pomen medgeneracijskega druženja, še posebej v okviru slovenskega kulturnega praznika. Naslednji govornik je bil dr. Janez Gabrijelčič, ki je poudaril mednarodno razsežnost projekta Rastoča knjiga. Projekt  že dve leti živi in se uspešno razvija tudi v Stopičah. Govornik dr. Miha Japelj, ki izvira iz učiteljske družine, je svoje misli posvetil mladim, ki bi morali biti veselje celotne Slovenije in upanje slovenskega naroda. Nazadnje je spregovoril še Franci Koncilija, ki je predstavil knjigo v širšem pomenu besede. Spodbujal je šolarje k branju knjig in negovanju slovenskega jezika, mlade pa opozoril na nevarnosti in pasti pametnega telefona. Na vprašanje, kaj imajo raje, mobitel ali knjigo, so vsi soglasno zavpili: »Knjigo!« Ta spontani odziv mladih šolarjev so udeleženci v dvorani nagradili z bučnim ploskanjem.

Po uvodnih govorih so nastopili učenci Osnovne šole Stopiče z najrazličnejšimi in zanimivimi skeči, pel je otroški pevski zbor, nadarjeni glasbeniki pa so zaigrali več lepih pesmi. Na koncu je zapel še mešani pevski zbor DU Stopiče Podgorje, ravnateljica pa je številnim nadarjenim osnovnošolcem podelila nagrade in priznanja.

(Foto: Franci Koncilija in s spleta)

 Pripravil: Franci Koncilija

KVARTET QUATUOR VOCUM SE JE PRVIČ PREDSTAVIL NOVOMEŠKI JAVNOSTI

V soboto, 2. februarja 2019,je v frančiškanski cerkvi sv. Lenarta nastopil pevski kvartet Quatuorvocum (Štirje glasovi). Pevci so se novomeški javnosti s celovečernim koncertom predstavili prvič in zapeli štirinajst skladb različnih glasbenih obdobij in žanrov. V prvem delu koncerta so izvedlirenesančne madrigale in motet Jakoba Petelina Gallusa (1550–1591) ter Ave Mario Jacquesa Arcadelta (1507–1586). V nadaljevanju so zapeli dve skladbi znamenitegabaročnega skladatelja in organista Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750), prirejeni za zbor, ter tri črnske duhovne skladbe. Koncert so zaključili z džezovskima baladama My One and Only Love in When I Fall in Love. Slednjo so posvetili priznani zborovodkinji Alenki Podpečan, ki med drugim zelo uspešno vodi tudi novomeški Mešani pevski zbor Pomlad.

Kvartet, ki ga sestavljajo Erna Povh (sopran), Tadeja Dović (alt),Tomaž Koncilija (tenor) in Marijan Dović (bas), je navdušil obiskovalce koncerta, ki so si z glasnim aplavzom izborili še dodatek –ljudsko belokranjsko pesem Tri tičice.

Sledile so iskrene čestitke, pogovori o umetniških vtisih večera in dolgo prijateljsko druženje vseh, ki jih povezuje ljubezen do glasbe in petja.

(Foto: Marko Klinc)

Pripravil: Franci Koncilija